Skrb za zdrave oči je sestavni del splošne skrbi za telesno zdravje. Začne se že z zdravo prehrano in dovolj gibanja, za oči pa še posebej poskrbimo tako, da jih ne naprezamo, ne izpostavljamo pretirano soncu in vetru, poskrbimo za njihovo vlažnost, ob morebitnih težavah z očmi ali vidom pa pravočasno obiščemo zdravnika.

Avtorica: Maja Korošak

Z Ireno Irman Grčar, dr. med., specialistko oftalmologije, FEBO (Fellow of the European Board of Ophthalmology), smo se pogovarjali o tem, kako sami poskrbimo za zdravje svojih oči, kako ravnati ob poškodbah ter morebitnih težavah, kot so vnetja in suhost oči.

Začne se pri hrani

Naša sogovornica je na prvo mesto skrbi za oči postavila uravnoteženo in pestro prehrano. »Ta naj vsebuje ustrezno količino vitaminov, mineralov in hranilnih snovi, saj je to osnova, iz katere lahko telo črpa elemente, ki jih potrebuje za normalno delovanje.« Katere snovi, ki jih dobimo iz prehrane, so še posebno pomembne za oči? Dr. Irman Grčarjeva: »Na podlagi pomembnih študij vemo, da so to antioksidanti lutein in zeaksantin, vitamina C in E, maščobne kisline omega-3 in cink. Najboljši vir teh hranil so še vedno zelenjava, sadje, oreščki, meso, ribe ipd. Ta hranila so na voljo tudi v obliki prehrambnih dodatkov, ki jih zdravniki priporočamo v primeru, ko se posameznik ne uspe zdravo prehranjevati ali pa so prisotne očesne bolezni, kot je npr. starostna degeneracija rumene pege. Pri tej so študije pokazale, da se ob jemanju ustrezne kombinacije omenjenih hranil napredovanje bolezni upočasni.«

Kajenje

Irena Irman Grčar je v nadaljevanju povedala, da za zdravje oči (in telesa) poskrbimo tudi tako, da ne kadimo. Kajenje je namreč med drugim pomemben dejavnik tveganja za razvoj starostne degeneracije rumene pege, sive mrene, zelene mrene, sindroma suhih oči, ščitnične orbitopatije, diabetične retinopatije ipd. Tobačni dim vsebuje strupene, tudi rakotvorne sestavine, težke kovine in druge snovi, ki dražijo očesno površino (pri suhem očesu), oslabijo obrambno funkcijo celic, povečajo nastanek prostih radikalov ter pospešijo degenerativne procese in staranje.

Za zdravje oči je pomembno tudi to, da se redno gibljemo, na soncu, zlasti v visokogorju, pa nosimo kakovostna sončna očala. Poskrbeti moramo tudi za ustrezno zaščito oči pri delu in različnih opravilih, ki obremenjujejo oči ali pa lahko pride do njihove poškodbe.

Ko oko peče in srbi

Naše oči so pogosto suhe, pordele, razdražene in pekoče. Kateri so vzroki za to? »Suhe, razdražene, pordele in pekoče oči so zelo pogost pojav v svetu računalnikov, umetne svetlobe in prezračevalnih sistemov, skratka sodobnih okoliščin, v katerih živimo. Tako okolje in način življenja namreč povzročita, da se solze na očesni površini slabše razporejajo, hitreje sušijo in zato neučinkovito ščitijo oko pred izsušitvijo in drugimi vplivi iz okolja. Govorimo o sindromu suhega očesa,« pojasnjuje dr. Irman Grčarjeva. »Na trgu je na voljo širok spekter vlažilnih kapljic za oči, ki se razlikujejo po učinkovinah in viskoznosti, nekatere vsebujejo konzervanse, druge spet ne. Kadar moramo kapljice uporabljati pogosto, priporočam, da izberemo takšne brez konzervansov, saj lahko ti dodatno dražijo oko in poslabšajo vnetje.

Če uporabljate kontaktne leče, morate biti pozorni, da izberete ustrezne kapljice.« Kako pa ravnamo, če se nam oči vnamejo? »Kadar gre za blažje simptome vnetja, si lahko v začetnem obdobju pomagamo sami z dovolj pogosto aplikacijo umetnih solz, prilagoditvijo delovnega okolja, počitkom ipd. Če pa so oči močno pordele, se pojavi gostejši, gnojav izcedek in se stanje slabša, naj se posameznik posvetuje s svojim zdravnikom.«

Mehanske in kemične poškodbe

Oči so izpostavljene najrazličnejšim poškodbam. Katere so najpogostejše? Irena Irman Grčar: »Najpogosteje bolniki poiščejo zdravniško pomoč ob površinskih poškodbah oči, kot so odrgnine očesne površine (poškodba z nohtom, udarec z vejo ipd.). Pogosti so tudi tujki v očeh ali pa se površina vname, oči pordijo ob varjenju ipd. Te poškodbe namreč zelo bolijo in bolniki hitro poiščejo ustrezno pomoč. Večinoma je potrebno le lokalno zdravljenje z mazilom in kapljicami.

Če je prisoten tujek, se ta odstrani. Tujke na roženici praviloma odstrani očesni zdravnik pod mikroskopom. Tujke veznice pa si lahko odstranimo tudi sami, s pomočjo vatirane palčke in spiranjem. Velikokrat pacienti poiščejo pomoč zdravnika, ko opazijo krvavitev veznice očesa. Najpogosteje je razlog spontano pokanje drobnih žilic v veznici, ki je posledica spremenjene žilne stene. Z leti in pod vplivom dejavnikov tveganja, kot so povišan krvni tlak, sladkorna bolezen in ateroskleroze, postanejo žilne stene bolj krhke, manj elastične ter spontano počijo.

Krvavitev je običajno videti zelo dramatično, a razen tega in neprijetnega občutka v očesu ne povzroča drugih simptomov. V tem primeru obisk očesnega zdravnika ni potreben.

Kako ravnamo, če nam v oči zaide kemična snov?

»V grobem delimo kemične snovi na bazične (apno, cement, amonijak ipd.) in kisline (belila, ipd.) ter dražljive snovi (detergenti, solzivec, lepila). Kemične snovi lahko povzročijo le blago draženje očesne površine ali pa vodijo do zelo hudih poškodb očesnih tkiv in slepote. Pri kislinah je običajno globina poškodbe bolj predvidljiva, manj obsežna, saj se ob stiku s kislino beljakovine spremenijo tako, da omejijo širjenje snovi. Pri bazičnih snoveh pa se stopnja poškodbe ocenjuje šele s časom, saj te prodirajo globlje in širše.

Pri poškodbi oči s kemičnim sredstvom se moramo ustrezno odzvati. Najpomembneje je, da oči vsaj pol ure intenzivno izpiramo (najbolje s fiziološko raztopino ali vsaj čisto tekočo vodo), nato pa čim prej poiščemo zdravniško pomoč. Zdravniško pomoč pa poiščemo tudi takrat, ko gre za hujše, globoke poškodbe očesa. Takrat oko pokrijemo s sterilno gazo in se takoj odpravimo k zdravniku,« svetuje naša sogovornica.

Starost prinaša nove težave

Katere so najpogostejše težave z očmi v starosti? »S staranjem se bistveno poveča možnost pojava sive mrene oziroma katarakte. Ocenjuje se, da ima pri starosti 65 let sivo mreno eden od petih ljudi v populaciji. Z leti pa se ta delež še poveča. Siva mrena ni mrena v dobesednem pomenu, ampak gre za zmanjšanje prosojnosti očesne leče. Takrat začnemo opažati, da je vid kljub ustreznim očalom moten, pri branju iščemo izrazito svetlobo, blešči se nam.«

Kakšno je zdravljenje sive mrene? »Siva mrena se zdravi z operacijo. Gre za minimalno invaziven, mikrokirurški poseg, kjer s pomočjo ultrazvočne sonde pod mikroskopom tkivo očesne leče utekočinimo in posrkamo iz očesa. V naravno ovojnico očesne leče nato vedno vstavimo umetno očesno lečo. Z izbiro umetne očesne leče lahko pomembno vplivamo na dioptrijo očesa. S pomočjo posebnih, večžariščnih leč lahko pacientu, ki ima ustrezne pogoje v očeh, omogočimo, da očal ne potrebuje več. Med operacijo si lahko zadnje čase pomagamo tudi z laserjem. Tako je poseg še natančnejši in varnejši,« razlaga dr. Irman Grčarjeva.

Rumena pega

Sogovornica še doda, da je zelo pomembna očesna bolezen, ki se pojavi po petinpetdesetem letu starosti in pri kateri prihaja do sprememb v centralnem območju mrežnice, ki ga imenujemo rumena pega. Gre za območje, ki predstavlja središče našega vidnega polja in omogoča oster vid. Kakšno je zdravljenje? »Zdravljenje je odvisno od stopnje in oblike okvare. Lahko obsega le preventivno uživanje prehrambnih vitaminskih dopolnil in redno spremljanje pri specialistu. V primeru, da gre za vlažno obliko starostne degeneracije rumene pege, pa zadnjih nekaj let bolezen zelo uspešno zdravimo z biološkimi zdravili, ki zavirajo delovanje rastnih faktorjev (antiVEGF). Ti spodbujajo rast nezrelega žilja v bolezensko spremenjeni rumeni pegi. Na voljo je več zdravil s podobnim delovanjem, ki jih vbrizgamo v oči,« pojasnjuje dr. Irman Grčarjeva in dodaja, da se z leti povečuje možnost nastanka zelene mrene oziroma glavkoma.

»To je resna očesna bolezen, ki se praviloma ne kaže s posebnimi znaki ali simptomi in jo večinoma očesni zdravniki naključno odkrijemo pri pregledu. Najpogosteje nas na to bolezen opozori povišan očesni pritisk, ki ga izmerimo ob očesnem pregledu. (Poznamo pa tudi obliko glavkoma, kjer je očesni pritisk v mejah normale. Povišan pritisk v očesu (razen če gre za nenadno izjemno povišanje pritiska) ne povzroča nobenih simptomov. Oftalmolog pregleda še očesno ozadje, zlasti očesni živec, kjer so v primeru bolezni prisotne značilne spremembe. S pomočjo sodobne tehnologije lahko danes še prej odkrijemo to bolezen in jo natančno spremljamo. Gre za kronično bolezen, ki se je ne da pozdraviti. Poleg zdravljenja s kapljicami se vedno bolj uveljavlja tudi zdravljenje z laserjem. Razvijajo pa se tudi vedno bolj varni kirurški pristopi, ki so bili zdaj smiselni šele v primeru z zdravili neobvladljivega, napredovalega glavkoma.«

Kaj lahko tudi v tem obdobju storimo sami za zdrave oči?

»Tudi v starosti je pomembno, da se zdravo prehranjujemo, redno gibljemo, uporabljamo ustrezna, kakovostna očala. Po 45. letu starosti je smiselno opraviti pregled pri specialistu oftalmologu na dve leti. Kadar so v družini znane očesne bolezni, zlasti glavkom, pa vsaj enkrat na leto,« za konec svetuje dr. Irman Grčarjeva in dodaja, da družinski zdravniki ali specialisti diabetologi v primeru sladkorne bolezni običajno napotijo bolnike na preventivne preglede očesnega ozadja na eno leto. Kadar pa so že prisotni znaki okvare očesnega ozadja ob sladkorni bolezni, bolnike običajno spremljajo še pogosteje, na nekaj mesecev.

ABC

A Zdrava prehrana zelo vpliva tudi na zdravje oči.

B Z leti se lahko razvijejo siva mrena, glavkom in še nekatere druge težave.

C Po 45. letu naj bi pregled pri specialistu opravili vsaj na dve leti.