Številne vsakodnevne aktivnosti, ki (pre)obremenjujejo vrat, krči v mišicah na vratu in prekomerno raztezanje in otekanje malih sklepov vratne hrbtenice povzročajo bolečino, ki se lahko širi od temena na glavi do ramen ali nadlakti. Sedenje ob računalniku z naprej nagnjeno glavo, pleskanje stropa, spanje z nepravilno ukrivljenim vratom, … Tudi nekatere poškodbe po prometni nesreči (npr. nalet avtomobila v vozilo od zadaj, padec z lestve), kjer se vratne mišice nenadoma raztegnejo naprej in nazaj, povzročajo podobno bolečino. Redkeje je vratna bolečina posledica starostnih sprememb na vratnih vretencih (osteoatroza), okužb na vratu (npr. pasavec, ki ga povzroča herpes zoster), nepravilnosti v čeljustnem sklepu, zožitve hrbtenjačnega kanala v vratnem delu hrbtenice, sprememb na medvretenčnih ploščicah ali diskusih (hernia disci) ali revmatoidnega artritisa. Bolečina na vratu je lahko tudi »prenešena« s sosednjih organov, npr. z vnete ščitnice, motenj v požiralniku, srčnega infarkta, vnetja možganskih ovojnic ali arterij.

Avtor: asist. Mojca Miholič, dr. med., specialistka družinske medicine

Vsaj dve tretjini prebivalstva občutita najmanj enkrat v življenju bolečino v vratu, še posebno pogosta pa je med ljudmi po 50. letu starosti. Bolezenski znaki so raznoliki in bolniki jih opisujejo kot otrdelost vratu, vozle v vratu, težave pri premikanju vratu ob dnevnih aktivnostih, bolečine v rami in rokah, ki se širi iz vratu, ter glavobol. Bolečina je po jakosti topa ali ostra. Ob sočasni prizadetosti živčnih korenin opišejo bolniki še občutek mravljinčenja po celotni zgornji okončini, mišično šibkost ter omrtvelost uda.

Vsaka bolečina je lahko sprva nenadna/akutna ali dolgotrajna/kronična, ki neredko vodi v depresijo ali tesnobo. Običajna bolečina v vratu ne zahteva takojšnje medicinske obravnave oz. obiska pri zdravniku. Razmislek o nedavni prekomerni mišični aktivnosti, daljšem sedenju ali delu v prisilni drži nas pomiri, saj taka bolečina izzveni v nekaj dneh. Če pa se bolečine ne umirijo v 14 dneh, pa je potreben obisk zdravnika.

Takojšnji obisk zdravnika je nujen v primeru prometne nesreče s hitrim »nihanjem« vratu ali ob hudi bolečini nad kostmi – vretenci, saj lahko to nakazuje na zlom vretenca. Tudi ostra bolečina vzdolž rame, vse do prstov na rokah, z mravljinci ali okorelostjo, zahteva hitro pomoč, saj nakazuje na draženje živca.

Izguba moči in šibkosti v roki (ali nogi) kažeta na nevrološko težavo. Zdravnik bo sprva poskušal izvedeti čim več podatkov o naravi bolečine (tip, lokacija, začetek), kaj jo povzroča oz. poslabša (poškodba, sočasne bolezni, aktivnosti). Po pregledu (premikanje vratu, občutljivost mišic, iskanje nevroloških izpadov, dokaz zmanjšanja mišic na vratu ali rokah) pa bo morda odredil dodatne slikovne preiskave, npr. rentgenogram, magnetno resonanco, CT-slikanje ali EMG (elektromiografija).

Zdravljenje

Pomembno je, da ugotovimo vzrok, saj se večina bolečin v vratu zdravi v domačem okolju. Izogibati se je treba gibom ali drži, ki povzroča bolečino, npr. sedenje pred računalnikom, telefoniranje z mobitelom ne vpliva dobro na vrat (kupite si slušalke). Kako spite? Smiselno je zamenjati vzglavnik (ležati moramo z vzravnanim vratom).

Ne spite na trebuhu. Kako sedite? Vzravnano in s stopali na tleh? Kako je poskrbljeno v službi? Ergometrija je veda, ki se ukvarja s tem.

Za zmanjšanje vnetja poskrbimo tako, da si vratne mišice hladimo z ledom ali s hladno brisačo vsaj 20 minut oz. večkrat dnevno, izmenično s segrevanjem z vročo prho (relaksacija mišic). Po potrebi vzamemo protibolečinska zdravila, npr. paracetamol, aspirin ali blažji nesteroidni antirevmatik (npr. ibuprofen).

Počitek deluje blagodejno, daljša neaktivnost pa ponovno povzroči trd vrat. Priporočeno je rahlo raztezanje vratnih mišic v vse smeri, do meje bolečin. Raztezanje naj traja 30 sekund v vsako smer.

Če ob osnovnih ukrepih bolečina vendarle ne popusti, vas bo zdravnik napotil k fizioterapevtu, ki bo vodil vaje za razgibavanje vratu in raztezanje. Zdravnik občasno predpiše tudi tens (transkutano električno stimulacijo živca) na boleče točke in seveda protibolečinsko zdravljenje z močnejšimi analgetiki (npr. tramadol, opioidi, antidepresivi, mišični relaksanti).

Kratkotrajna imobilizacija (z ovratnico) zmanjša pritisk na vratne strukture in posledično zmanjša bolečino v vratu. Kirurško zdravljenje se izvaja samo pri dokazanem pritisku na živčno korenino oz. hrbtenjačo.

Priporočamo vam izvajanje vaj za raztezanje in krepitev vratnih mišic, tudi če (še) nimate težav z bolečim vratom. Vratne mišice bodo s tem pridobile prožnost in raztegljivost. Zdrav življenjski slog s čim manj stresa in napetosti blagodejno prispeva k zmanjšanju bolečine.

Tudi obisk masaže in izvajanje joge pozitivno delujejo na krepitev in sprostitev vratu. Prenehajte s kajenjem, saj zmanjšuje sposobnost zdravljenja oz. regeneracijo organizma. Čim več se gibajte na svežem zraku.

Bolečina v križu

Ena od pogostejših težav, zaradi katere ljudje obiščejo zdravnika, je tudi bolečina v križu ter spodnjem delu hrbta. 80 % prebivalcev razvitega sveta jo občuti vsaj enkrat v življenju. Je vodilen simptom nekega kliničnega stanja oziroma opis bolezni in ne diagnoza, saj se za bolečino v križu (in spodnjem delu hrbta) lahko skriva veliko vzrokov, stanj in drugih bolezni.

Kaj dejansko lahko boli? Mišice, kosti, sklepi, živci in ostale strukture ob hrbtenici. Med dejavnike tveganja za razvoj bolečine v križu štejemo starost, debelost, kajenje, ženski spol, fizično naporno, ponavljajoče, utrudljivo, sedeče in stresno delo, tesnobo in depresijo.

Zdravstvene težave, ki lahko povzročijo bolečino v križu:

• Zaradi same zgradbe (mehanike) hrbtenice čutimo med gibanjem bolečino v spodnjem delu hrbta. Najpogostejši vzrok za tako bolečino je degeneracija medvretenčne ploščice (diskusa), ki se s starostjo tanjša ter izgublja mehkobo oz. zmanjšuje prožnost hrbtenice. Ob večji obremenitvi začutimo bolečino. Tudi različni mišični krči, napetost v mišicah ob hrbtenici in razpočena medvretenčna ploščica (ruptura diskusa in hernija diskusa) povzročajo bolečino v križu.

• Poškodbe hrbtenice (zvin in zlom) povzročajo tako nenadne/akutne kot tudi dolgotrajne/kronične bolečine v križu. Številne prometne nesreče, padci, osteoporoza zaradi zloma vretenc (ker sama osteoporoza ne boli!) so glavni krivec za tovrstno bolečino.
• Pridobljene in prirojene bolezni hrbtenice in stanja: skolioza (nepravilna ukrivljenost hrbtenice »na stran«, ki boli šele v zrelih letih), spondilolisteza (nepravilno zraščanje vretenc, boli že v mladosti), starostna osteoartroza, ankilozirajoči spondilitis (Bechterjeva bolezen pri mladih, bolezen se prične okoli 30. leta). Tudi pri ledvičnih kamnih, vnetem slepiču, vnetju ledvic, endometriozi, fibromialgiji in v času nosečnosti je lahko bolečina v križu izrazitejša.

• Okužbe in tumorji niso zelo pogost razlog za bolečino v križu, pa vendar velja omeniti osteomielitis kot posledico širjenja vnetja v rebra in hrbtenico ter vnetje medvretenčne ploščice. Tumor je sam po sebi relativno redko vzrok za bolečino v križu, vseeno pa številni tumorji s svojimi zasevki in z metastazami napadejo križ in povzročajo hudo bolečino. Tako metastazirajo tumorji pljuč, jajčnikov, …
• Čustveni pretresi in stresen način življenja igrajo pomembno vlogo pri pojavu bolečine v križu, saj povečujejo napetost (zmanjšujejo prožnost) v mišicah in vezeh ob in v hrbtenici. Prispevajo pa tudi k trajanju in jakosti bolečine v križu.

Okrevanje pri nekomplicirani in nenadni bolečini v križu traja običajno nekaj dni (v 72 urah samozdravljenja najhujša bolečina izzveni), nikakor pa ne traja dlje od nekaj tednov. Pojavljanje akutnih faz bolečine je dokaj pogosto, vendar pričakujemo popolno okrevanje. Če temu ni tako, je potreben obisk zdravnika.

Takoj obiščite zdravnika v primeru:

• če je bolečina v križu zelo močna in konstantna, še posebej ponoči v ležečem položaju;
• če se bolečina v križu širi v eno ali obe spodnji okončini oziroma pod koleni;
• če bolečina v križu povzroča mišično šibkost, mravljinčenje ali otrplost udov;
• če bolečina v križu povzroča težave z zaprtostjo (črevesja), odvajanjem vode ali s spolno funkcijo;
• če je bolečini v križu pridružena še pulzacija, utripanje;
• če je bolečini v križu pridružena še bolečina v trebušni steni ali zvečana telesna temperatura;
• če nastane bolečina v križu po padcu ali poškodbi;
• če opazite nenadno hujšanje;
• če se bolečina v križu prvič pojavi po 50. letu starosti;
• če ob bolečini v križu že veste, da imate raka, osteoporozo ali če jemljete kortikosteroide, droge ali prekomerno uživate alkohol.

Zdravnik vas bo ob pregledu najprej povprašal o naravi bolečine, kaj je bolečino povzročilo (ste dvigali breme, je nastopila nenadno ali postopoma), kaj bolečino okrepi ali zmanjša, je taka bolečina nastopila prvič ali že večkrat, …

Vprašal vas bo o morebitnih sočasnih boleznih, npr. kašlju, težavah s sečili, bolečinah v trebuhu, pri ženskah morebitni izcedki iz vagine, krvavitve. Težave iz medenice se pogosto »projicirajo« v bolečino v križu!

Ob pregledu se boste slekli in zdravnik bo opazoval vašo hojo in stojo na prstih in petah. Preveril bo reflekse na spodnjih okončinah. Ob ležanju na preiskovalni mizi vam bo dvignil iztegnjeni nogi. Preveril bo občutek za dotik. Morebiti vas bo zdravnik napotil še na preiskavo trebuha, pregled danke ali h ginekologu.

Ker pri 90 % ljudi bolečina v križu izzveni prej kot v 30 dni, vas zdravnik najverjetneje ne bo takoj napotil na nadaljnje diagnostične preiskave (razen, če so že prisotni tako imenovani alarmni znaki, kjer bo diagnostika stekla takoj).

Slikovne preiskave so rentgenogram (ki pa ni najboljša metoda za diagnostiko težav s križem, posebno ne v prvih 30 dneh bolečine), mielogram (kontrastna preiskava), magnetna resonanca, ob sumu na prizadetost živčnih korenin pa bo odredil elektromiogram.

Zdravljenje

Ob blažji, nenadni bolečini v križu spodbujamo bolnika k čimprejšnji vrnitvi k  vsakdanjim aktivnostim. Nikakor ne svetujemo počitka v postelji! Zadostuje že krajši bolniški stalež in samozdravljenje s paracetamolom (1 g na šest ur). Jemanje nesteroidnih revmatikov je dovoljeno, a opozoriti je treba na stranske učinke (še posebej pri bolnikih s sočasnimi želodčnimi težavami).

Ob dlje časa trajajoči bolečini v križu zdravnik predpiše močnejše protibolečinsko zdravljenje ali se na podlagi izsledkov preiskav odloči še za dodatno mnenje fiziatra, kirurga ali ortopeda. Fizioterapevt lahko bolniku svetuje glede načina življenja oz. ergonomije, sprostitve ter primerne obremenitve hrbta.

Preventiva

Pazite, kako sedite, spite, stojite in dvigate bremena! Pomembno je, da vzdržujemo moč mišic na hrbtu. Najboljša je redna aerobna aktivnost, npr. hoja in plavanje ter dodatne  vaje za krepitev trebušnih mišic. Zaželeno je tudi prenehanje kajenja ter vzdrževanje normalne telesne teže.

Veliko bolnikov si pomaga tudi z alternativnimi tehnikami, npr. z jogo, z obiski kiropraktika, akupunkture, masaž, … Pomembno je, da se pogovorite s svojim zdravnikom in ga obvestite o vseh načinih zdravljenja, ki se jih poslužujete.