Preberite, kako pasivno kajenje škoduje zdravju nekadilcev, povečuje tveganje za bolezni srca, pljučnega raka in astmo ter kakšen vpliv ima na otroke, nosečnice in kronične bolnike.

Kaj je pasivno kajenje in zakaj je vsaka izpostavljenost škodljiva?

Kjer kadijo kadilci, tudi nekadilci vdihavajo tobačni dim. Izpostavljenosti tobačnemu dimu iz okolja z drugo besedo rečemo tudi pasivno kajenje. Treba se je zavedati, da je v tobačnem dimu več kot 7.000 različnih kemičnih snovi, od teh jih več škodi zdravju, okoli 70 jih povzroča raka. O varnih ravneh izpostavljenosti tobačnemu dimu (pasivno kajenje) ne moremo govoriti, vsaka izpostavljenost je škodljiva.

Kako pasivno kajenje vpliva na zdravje nekadilcev?

Če ne kadimo in smo dalj časa izpostavljeni tobačnemu dimu, nas lahko doletijo enake bolezni, kot če bi kadili sami. Pri odraslih nekadilcih pasivno kajenje poveča tveganje za koronarno srčno bolezen, možgansko kap in pljučnega raka ter druge bolezni. Posebej ranljivi so dojenčki, majhni otroci, nosečnice in bolniki s kroničnimi boleznimi, npr. dihal, srca in ožilja. Dojenčki in majhni otroci pogosteje zbolevajo. Njihova pljuča se slabše razvijejo, pogosteje zbolijo za bronhitisom ali pljučnico, pogosteje kašljajo in piskajo pri dihanju, imajo hujše in pogostejše napade astme, pogostejša vnetja srednjega ušesa in zaplete teh vnetij v primerjavi z otroki, ki niso izpostavljeni tobačnemu dimu.

Ali je kajenje v avtomobilu posebno nevarno?

Še posebno škodljivo je kajenje v majhnem prostoru, kot je avtomobil. Ravni škodljivih snovi iz tobačnega dima so tam podobne kot v zakajenih lokalih ali so celo višje. Ne pomaga, če odpremo okna ali malo prezračimo.

Kakšne so zakonodajne omejitve glede kajenja v zaprtih prostorih?

Nekadilci smo z letom 2007 lažje zadihali. Takrat je bilo z zakonom namreč prepovedano kaditi v zaprtih in javnih delovnih prostorih. Marca 2017 pa so z zakonom prepovedali tudi kajenje v vozilih, če so navzoče mladoletne osebe. Kljub temu je pasivnega kajenja še vedno veliko in preveč v domačem okolju.

Kako razširjeno je pasivno kajenje v Sloveniji?

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje pasivno kadi več kot vsak peti odrasli nekadilec, to je skoraj 304.000 odraslih prebivalcev. V kar 12 % gospodinjstev, v katerih živijo mladoletne osebe, se kadi. V teh gospodinjstvih torej pasivno kadi 93.500 otrok.

Katere bolezni povzroča pasivno kajenje?

Negativni učinki pasivnega kajenja so trdno dokazani. Nekatere študije so pokazale, da se pri ljudeh z dolgotrajno izpostavljenostjo kajenju tveganje za razvoj pljučnega raka poveča za 20 do 30 %. Pasivno kajenje lahko povzroči ishemično srčno bolezen, hude bolezni dihal, astmatične napade, bolezni srednjega ušesa pri otrocih in sindrom nenadne smrti novorojenčka. Pri odraslih lahko povzroči še možgansko kap, srčno bolezen in raka nosu.

Seznam škodljivih učinkov pasivnega kajenja se s tem ne konča. Ugotovljene so bile tudi povezave med pasivnim kajenjem in spontanim splavom, meningokoknimi okužbami pri otrocih, raki in levkemijo pri otrocih, poslabšanjem astme pri odraslih, poslabšanjem cistične fibroze, zmanjšano pljučno funkcijo in rakom materničnega vratu.

Kako hitro se pokažejo učinki pasivnega kajenja?

Nekateri učinki pasivnega kajenja so takojšnji in niso zelo nevarni: draženje oči, glavobol, kašelj, boleče grlo, omotica in slabost. Pri bolnikih z astmo lahko zaradi izpostavljenosti tobačnemu dimu pride do astmatičnega napada. Pri krajši izpostavljenosti tobačnemu dimu trpi tudi srce. Samo 30 minut zadostuje za zmanjšanje krvnega pretoka skozi koronarne arterije.

Ali so nekadilci ogroženi enako kot kadilci?

Eno od šestih smrti zaradi kardiovaskularne bolezni povzroči kajenje, dejavnik tveganja, ki ga lahko preprečimo. Tveganje za srčno bolezen pri pasivnih kadilcih pa je enako. Majhna izpostavljenost tobaku ima namreč velik učinek na bolezen srca, dodatna izpostavljenost pa razmeroma malo dodatno učinkuje. To lahko pojasnimo s tem, da izpostavljenost tobačnemu dimu povzroča »zgoščevanje krvi« – zlepljanje trombocitov. Že če smo pol ure izpostavljeni tobačnemu dimu, to neugodno vpliva na endotelijske celice koronarnih arterij. Posledica tega je zožitev žil in zmanjšanje krvnega pretoka.
To je drugače kot pri tveganju za razvoj pljučnega raka, kjer je tveganje enako pri enaki izpostavljenosti dimu.

Kako pasivno kajenje vpliva na kri in maščobe v krvi?

Pasivno kajenje vpliva tudi na povišanje slabega holesterola LDL in znižuje dobri holesterol HDL. Spremenjene vrednosti lipidov poškodujejo endotelij in povzročijo nastanek plakov, kar vodi v aterosklerozo. Pasivno kajenje zviša tudi koncentracijo karboksihemoglobina v krvi (COHb), ki prav tako vpliva na funkcijo trombocitov in dodatno poškoduje arterijski endotelij. Pri pasivnih kadilcih so ugotavljali še povišano število levkocitov, povišane vrednosti C-reaktivnega proteina, povišane vrednosti homocisteina, fibrinogena in povišano raven oksidiranega holesterola LDL. Pri osebah z redno izpostavljenostjo tobačnemu dimu so pomembno povišane vrednosti vseh vnetnih markerjev. Pasivno kajenje torej vodi v vnetje in oksidacijo.

Ali pasivno kajenje povečuje tveganje za pljučnega raka?

V več kot 50 objavljenih študijah o pasivnem kajenju v zadnjih 50 letih se je pokazalo, da obstaja tveganje za razvoj pljučnega raka pri nekadilcih. Z raziskavami so dokazali, da so nekadilci, ki živijo s kadilci, za 20 do 30 % bolj ogroženi za pljučnega raka kot tisti, ki dimu niso izpostavljeni. Če ste tobačnemu dimu izpostavljeni v službi, pa je tveganje povečano za 16 do 19 %. V krvi in urinu nekadilcev, ki so bili izpostavljeni tobačnemu dimu, so našli tudi specifične rakotvorne snovi, to kaže na neposreden učinek pasivnega kajenja. Ugotovili so tudi povezavo med tveganjem za razvoj pljučnega raka pri nekadilcu in tem, kolikšno število cigaret kadilec ob nas pokadi ter koliko časa smo izpostavljeni tobačnemu dimu.

Druga tveganja pasivnega kajenja

Poleg tega pasivno kajenje povzroča kašelj in slabi pljučno funkcijo. Pri bolnikih z astmo lahko povzroči resne težave, saj cigaretni dim pogosto sproža astmatične napade. Odrasli ljudje, ki so tobačnemu dimu izpostavljeni v službi ali doma, imajo za 40 do 60 % povečano tveganje za astmo. Pri ženskah pred menopavzo, ki so aktivne in tudi pasivne kadilke, je povečano tveganje za razvoj raka dojke. Domneva se, da estrogeni in zunanji karcinogeni delujejo vzajemno in povzročajo raka dojke. Pri ženskah pred menopavzo, ki niso nikoli kadile, a so bile izpostavljene cigaretnemu dimu, je tveganje za razvoj raka povečano za 2,6-krat. Pri ženskah, ki so izpostavljene pasivnemu kajenju, naj bi bilo večje tudi tveganje za razvoj raka materničnega vratu. Dokazano je tudi, da pasivno kajenje lahko povzroči razvoj nazofaringealnega raka, in domnevajo, da pri otrocih morda vpliva še na razvoj raka možganov in limfomov.

Kako pasivno kajenje vpliva na otroke?

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je skoraj polovica otrok po svetu izpostavljena odraslim kadilcem. Ugotovili so, da pasivno kajenje pri otrocih botruje bronhitisu, pljučnici, kašlju in sopihanju, astmatičnim napadom, okužbam srednjega ušesa ter verjetno kardiovaskularnemu in nevrobiološkemu poslabšanju.

Otroci so tobačnemu dimu izpostavljeni predvsem zaradi kajenja družinskih članov in drugih sostanovalcev. Kajenje matere je za otroka najbolj škodljivo, saj gre za kumulativni učinek izpostavljenosti v nosečnosti ter bližino matere in otroka v prvih letih. Kot so pokazale študije, obstaja pri otrocih, katerih matere kadijo, 1,7-krat večje tveganje za respiratorno bolezen kot pri otrocih mater nekadilk. Kajenje staršev tveganje zviša za 1,3-krat. Izpostavljenost otrok tobačnemu dimu tudi poveča tveganje za akutna in kronična vnetja srednjega ušesa. Pasivno kajenje pri otrocih poveča še tveganje za raka pljuč, ust in grla. Pri otrocih, katerih starši kadijo, se pogosteje pojavljajo astma in druge težave z dihali.

Kako prenehati kaditi in kje poiskati pomoč?

Če boste opustili kajenje, boste naredili nekaj izjemno dobrega za svoje zdravje v kateri koli starosti. Najbolj pa si boste koristili, če to storite pred 40. letom starosti. Pri tem vam lahko pomagajo na brezplačnem svetovalnem telefonu za pomoč pri opuščanju kajenja na številki 080 2777.

Svetovalni telefon deluje vsak dan, tudi med prazniki, med 7. in 10. uro ter med 17. in 20. uro. Brezplačno svetovanje za posameznike in pomoč v skupini pa lahko dobite tudi v zdravstveno-vzgojnih centrih in centrih za krepitev zdravja v zdravstvenih domovih. Lahko se jih udeležite brez predhodnega obiska pri osebnem zdravniku in ne potrebujete napotnice.