Večina žensk se v obdobju po 50. letu sreča z duševnimi in s telesnimi spremembami, ki jih pomembno zaznamujejo in vplivajo na njihovo kakovost življenja. Perimenopavzno obdobje, ki ga ženske poznajo predvsem po navalih vročine in drugih nevšečnostih, je pomembna prelomnica v njihovem življenju, ki pri nekaterih preide neopazno, spet druge se soočajo z resnimi težavami, ki jih je treba zdraviti. Hormoni in upočasnjeno delovanje jajčnikov pa so glavni krivec za težave, s katerimi se soočajo ženske.

Avtor: Ines Trebec

 

Asist. dr. Maja Pakiž, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva, iz UKC Maribor za začetek pojasni funkcijo in delovanje ženskih reproduktivnih organov: »Jajčniki so organ, v katerem vsak mesec dozori jajčna celica in se sprosti v jajcevod, kjer čaka na morebitno oploditev. Hkrati pa v jajčniku med drugim nastajajo in se sproščajo v kri ženski spolni hormoni, estrogeni in progesteron. Spolni hormoni vplivajo na delovanje skoraj vseh tkiv in organov. Jajčniki imajo svoj življenjski ciklus in med 45. in 55. letom navadno prenehajo z izločanjem ženskih spolnih hormonov, prav tako nehajo dozorevati jajčne celice. Ženska to najbolj očitno ugotovi s tem, ko izgubi menstruacijo.«

 

Navali vročine, nočno potenje, razdražljivost, motnje spanja

Ženske v perimenopavznem obdobju (ko se torej približujejo menopavzi) opazijo najprej spremembe v menstruacijskem ciklusu. Menstruacije lahko prihajajo pogosteje ali redkeje, včasih kakšna izostane, krvavitve so lahko krajše in šibkejše. Če se pojavljajo krvavitve pogosteje kot na tri tedne, so izjemno močne in podaljšane, ali se med menstruacijami pojavljajo krvavi izcedki, pa je treba obiskati ginekologa, priporoča sogovornica.

 

In s katerimi težavami se najpogosteje srečujejo ženske v obdobju po petdesetem letu?

Zdravnica pojasnjuje, da se v perimenopavznem obdobju, torej že nekaj let prej, preden dejansko nastopi zadnja menstruacija (menopavza), lahko pojavljajo tako imenovani menopavzni simptomi. Najpogostejši simptomi menopavze so navali vročine. Le-ti se navadno začnejo v področju obraza in prsnega koša, kjer ženska nenadoma začuti vročino, nato se razširijo po celem telesu in trajajo 2–4 minute. Nekatere ženske se v tem času močno spotijo, nato pa čutijo tresenje mrzlice. Ob tem imajo lahko občutek hitrega utripanja srca ali občutek vznemirjenosti. Navali vročine se lahko pojavljajo nekajkrat dnevno ali celo vsako uro.

Pogosto je tudi nočno potenje, kar so v bistvu navali vročine, ki se pojavljajo med spanjem, in povzročijo, da se ženska povsem prepoti. Pojavljajo se lahko večkrat na noč in povzročijo pomanjkanje spanja, kar je lahko povezano z nenaspanostjo, s kronično utrujenostjo, z motnjami razpoloženja, razdražljivostjo in težavami s koncentracijo.

Tudi če ni nočnega potenja, imajo nekatere ženske v tem obdobju težave zaspati in s spanjem.

Zaradi padca ženskih spolnih hormonov, ki se pojavi že nekaj let pred menopavzo, se lahko stanjšata steni nožnice in sečnice. Sledi lahko občutek suhe nožnice, drgnjenja in bolečin med spolnimi odnosi, pojavi se lahko močnejši, moteč izcedek iz nožnice. Spremembe v sečnici pa lahko povečajo verjetnost za pojav uhajanja vode.

Nekatere ženske v perimenopavznem obdobju občutijo razpoloženjske težave, kot so žalost, težave s koncentracijo in spominom, občutek nezainteresiranosti za vsakodnevne aktivnosti, težave s spanjem, ki ga je lahko preveč ali premalo, ugotavlja zdravnica in pojasni, da ženski hormoni vplivajo tudi na druge organe.

V perimenopavznem obdobju se lahko poslabšajo migrenski glavoboli, ki se pojavljajo ob menstruaciji, pojavijo se lahko bolečine oziroma občutljivost dojk. V koži se zmanjša količina kolagena, zato se koža postara, je manj napeta in bolj nagubana. Pri nekaterih ženskah se pojavijo bolečine v vseh sklepih in težave z ravnotežjem. Dolgoročno se najbolj izrazi padec koncentracije ženskih spolnih hormonov na kosteh, ki lahko postanejo šibkejše (osteoporoza), poviša pa se tudi verjetnost za srčno-žilne bolezni, predvsem za pojav srčne in možganske kapi, zaključuje z razlago težav ginekologinja.

 

Pomaga telesna aktivnost, dovolj počitka, ustrezna prehrana

Verjetno si vsaka ženska na svoj način poskuša pomagati pri omenjenih težavah. Nekaterim uspe s preprostimi ukrepi omiliti težave, ostale potrebujejo včasih zdravniško pomoč.

Sogovornica dr. Pakiževa ženskam svetuje, da se oblačijo v plasteh, da se ob navalu vročine lahko slečejo. V prostoru, kjer se večinoma zadržujejo, naj vzdržujejo nižjo temperaturo. Izogibajo naj se vročim pijačam, na primer kavi, čaju. Na vrat si lahko med navalom vročine položijo hladno, mokro brisačo.

Strokovnjaki svetujejo, da kadilke prenehajo s kajenjem, saj je dokazano, da kajenje poslabša navale vročine, poleg tega pa vemo, da ima kajenje tudi mnoge druge škodljive učinke.

V primeru težav s suho nožnico si lahko ženska pomaga z lubrikanti, ki so v prosti prodaji. Na steno nožnice in njeno vlažnost ugodno vplivajo redni spolni odnosi in samozadovoljevanje.

Pomembna je higiena spanja, ženska naj se trudi, da gre spat in da vstaja ob približno istih urah. Kratki počitki s spanjem preko dneva lahko težave z nočnim spancem poslabšajo.

Dobro se je izogibati kofeinu v popoldanskih urah ter prekomernemu pitju alkoholnih pijač. Motnje razpoloženja si lahko ženske lajšajo tako, da se trudijo biti čim bolj aktivne ter da se redno ukvarjajo s telesno aktivnostjo, rekreacijo. Pogosto jim pomaga, če se lahko pogovorijo z osebami, ki imajo enake ali podobne težave.

Skratka, zdrav način življenja s pestro prehrano, redno telesno aktivnostjo, izogibanjem prekomernega pitja alkoholnih pijač, kajenja ter z zdravim spolnim življenjem že lahko doprinese k lajšanju perimenopavznih težav.

 

Včasih je potrebno zdravljenje z zdravili

Dejstvo je, da perimenopavzalnih težav nima vsaka ženska, prav tako le-te niso enako izražene pri vseh ženskah, ugotavlja naša sogovornica. Vendar se pogosto zgodi, da so tegobe tako zelo izražene, da občutno vplivajo na kakovost življenja posameznice. V teh primerih je smiselno zdravljenje oziroma lajšanje simptomov. Najbolj učinkovito je hormonsko nadomestno zdravljenje. Zdravila vsebujejo estrogene, ženske spolne hormone, ki lajšajo simptome, ter progestagen. Poleg lajšanja navalov vročine, nočnega potenja in motenj razpoloženja ugodno vplivajo na kožo in kosti, zmanjšajo občutek suhosti nožnice, in če jih ženska začne jemati kmalu v perimenopavznem obdobju, ugodno vplivajo na preprečevanje srčno-žilnih bolezni. Za veliko večino sicer zdravih žensk je hormonsko nadomestno zdravljenje, ki traja do pet let, povsem varno. Večina žensk se boji, da bi zaradi hormonskega nadomestnega zdravljenja zbolele za rakom dojke. Dokazano je, da jemanje teh zdravil do 5 let ne poveča verjetnosti za pojav nastanka raka na dojki. Hormonsko nadomestno zdravljenje ni primerno za ženske, ki že prebolevajo raka na dojki, ki so že prebolele srčno kap, možgansko kap ali imele težave z nastajanjem krvnih strdkov v venah. Dodatna prednost jemanja hormonskega nadomestnega zdravljenja je, da je ženska ves čas pod zdravniškim nadzorom, ter da ta zdravila in njihove učinke na vse organe precej dobro poznamo in jih še vedno aktivno proučujemo.

Če pri ženski to zdravljenje vendarle ni primerno oziroma ga ne želi, ji lahko pomagamo tudi z drugimi zdravili, najpogosteje so to zdravila za zdravljenje depresije.

 

Tudi brez recepta

Brez recepta so na voljo v lekarnah in specializiranih trgovinah tudi izdelki, ki vsebujejo izvlečke rastlin, ki naj bi ugodno vplivali na lajšanje menopavznih težav. Ti izvlečki so lahko fitoestrogeni, to so estrogeni, ki jih tvorijo rastline, in se nahajajo na primer v soji. Nekaterim ženskam pomagajo pri lajšanju navalov vročine, vendar zaenkrat ni povsem trdnih znanstvenih dokazov o njihovi učinkovitosti. Prav tako je treba biti previden, saj lahko tudi te učinkovine neželeno vplivajo na druge organe in tkiva, na primer na dojke in maternično sluznico, zato jih bolnicam z rakom dojke odsvetujemo. Skratka, ni nujno, da so pripravki rastlinskega izvora učinkoviti ali povsem varni, zaključuje dr. Pakiževa.

 

Zanimivost

Kdaj lahko govorimo o menopavzi?

»Menopavza je po definiciji zadnja menstruacija, ki jo je ženska imela. Ugotovimo jo torej za nazaj, in sicer razglasimo za menopavzo menstruacijo, ki ji je sledilo obdobje enega leta brez menstruacij. To se navadno zgodi v starosti 45 do 55 let, v povprečju v 51. letu. Prvi znaki, da delovanje jajčnikov usiha, se lahko pojavijo že nekaj let pred menopavzo, govorimo o perimenopavznem obdobju. Pomenopavzno obdobje pa je čas po zadnji menstruaciji, torej po menopavzi,« razlaga dr. Pakiževa.

 

 

Marec, 2012