Suha nožnica in urogenitalni sindrom sta temi, o katerih se še vedno bolj malo govori – čeprav se z njima srečuje ogromno žensk. Pekoč občutek, bolečina med spolnostjo, draženje, pogosto uriniranje niso le neprijetnosti, ki jih je treba potrpeti, temveč so pomembni telesni signali. Najpogosteje se pojavijo po menopavzi.
Mnoge ženske ob teh spremembah občutijo zadrego, osamljenost ali celo sram, zato o težavah ne spregovorijo niti s partnerjem niti z zdravnikom. A resnica je, da so težave zelo pogoste in predvsem rešljive. Urogenitalni sindrom menopavze ni »del staranja«, ki ga je treba sprejeti, ampak stanje, pri katerem lahko s pravilnim pristopom pomembno izboljšamo kakovost življenja, intimnost in občutek povezanosti s svojim telesom.
Pogovarjali smo se s prof. dr. Bojano Pinter, dr. med., višjo svetnico z Ginekološke klinike UKC Ljubljana in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Kot je dejala na začetku, suha nožnica opisuje stanje, ko sluznica nožnice izgubi vlažnost, elastičnost in odpornost ter postane občutljivejša. »Ob tem se pojavljajo tudi pekoče bolečine, pekoč občutek, draženje, srbenje in bolečina pri spolnih odnosih. Lahko se pojavijo težave z uriniranjem ali ponavljajoča se vnetja sečil. Vse te simptome imenujemo menopavzni urogenitalni sindrom in so posledica pomanjkanja estrogena ob menopavzi zaradi usihanja delovanja jajčnikov. V zadnjem času je vedno bolj prepoznan, tudi zaradi starajoče se populacije. Po zadnjih mednarodnih podatkih ima vsaj enega od teh simptomov od 14 do 87 % žensk po menopavzi. Realno se ocenjuje, da ima ta sindrom polovica žensk po menopavzi, torej po zadnji menstruaciji, srednja starost ob tem je 51 let. To je veliko število in težave so lahko blage in tudi hujše,« je pojasnila ginekologinja.
Pinterjeva je povedala, da gre za pomembno temo in izrazila zadovoljstvo ob tem, da se o tem govori, saj je po njenih besedah zdaj čas, ko je treba začeti ozaveščati o urogenitalnem sindromu. Kateri so vzroki zanj? »Najpogostejši vzroki so upad estrogena, ki poskrbi za prekrvavljenost in debelost sluznice. Ob pomanjkanju estrogena se sluznica stanjša, vlažnost se zmanjša in sluznica postane občutljivejša in manj elastična. S tem je povezana še sprememba vaginalne mikrobiote, ki omogoči določene okužbe v nožnici. Sindrom se pojavi po menopavzi, pri nekaterih ženskah pa tudi že prej. Vzrok sindroma je lahko tudi kirurška odstranitev jajčnikov ali zdravljenje s kemoterapijo ali radioterapijo, ki lahko vplivata na tvorbo estrogena v jajčnikih. Estrogen izostane tudi v času po porodu in med dojenjem. Pojavi se pri zdravljenju raka dojke zaradi zdravil, ki zmanjšujejo raven estrogena.«
Preberite tudi: Zgodnja menopavza
»Ima tri skupine simptomov in znakov. Prva skupina so simptomi in znaki v področju spolovila. Pojavi se lahko srbečica na zunanjem spolovilu in v nožnici, zmanjša se volumen sramnih ustnic, vhod v nožnico se zoži, sluznica v nožnici postane pekoča in občutljiva, pojavijo se lahko krvavitve iz nožnice, predvsem pri spolnih odnosih. Lahko pride tudi do zdrsa oziroma prolapsa maternice. Simptomi na področju sečil so občutek pogostega tiščanja na vodo, nenadna nujna potreba po uriniranju, pogosto nočno uriniranje, nehotno uhajanje urina, bolečine pri uriniranju, ki so po navadi povezane z vnetji sečil, in ponavljajoče se okužbe sečil, ki lahko vodijo do septičnih stanj. Lahko pride tudi do prolapsa sluznice sečnice. Na področju spolnosti se lahko pojavijo bolečina pri spolnih odnosih, motnje pri doživljanju orgazma, zmanjšanje spolne želje, izguba vzburjenja, boleč orgazem in krvavitve iz nožnice. Urogenitalni sindrom s starostjo postaja pogostejši.«
»Ženska naj obišče izbranega ginekologa, če se pojavlja krvavitev po spolnem odnosu ali ob pekočinah ali srbečici v nožnici, pri pogostem uriniranju in ponavljajočih se okužbah sečil pa naj se obrne na osebnega zdravnika,« svetuje Pinterjeva in dodaja, da sindrom lahko zelo vpliva na kakovost življenja žensk. »Kot rečeno, se težave pojavljajo tudi pri ženskah, ki nimajo spolnih odnosov, če pa jih imajo, se ob tem pogosto pojavijo bolečine, spolna želja pa se zmanjša, kar vse vpliva na spolno življenje in na partnerski odnos. Ženske so lahko pogosteje tesnobne, imajo motnje razpoloženja in se slabše počutijo.«
Suha nožnica kot del urogenitalnega sindroma je premalo prepoznana težava. Pogosto jo razumemo kot normalno posledico staranja. Pinterjeva opozori še na eno dejstvo. »Po 65. letu se preneha z aktivnim vabljenjem žensk h ginekologu v okviru programa Zora, a marsikdaj se težave pojavijo šele takrat oziroma tudi pozneje. Zato je pomembno, da smo o tem področju izobraženi tako osebni zdravniki kot tudi bolnice. Pomembno je ozaveščanje, da ženska pravočasno poišče pomoč pri osebnem zdravniku ali ginekologu.«
Kot pove naša sogovornica, je zdravljenje urogenitalnega sindroma dolgoročno, saj gre za kronično stanje, ki se brez zdravljenja poslabšuje.
»Če zdravljenje prekinemo, se simptomi ponovno pojavijo. Cilj zdravljenja je odpraviti simptome in izboljšati kakovost življenja. Zdravljenje prilagodimo jakosti simptomov, vrsti simptomov in temu, ali obstajajo pridružene bolezni.«
Kako poteka? »Na splošno blažje oblike vseh simptomov zdravimo z nehormonskim zdravljenjem, in sicer z vaginalnimi vlažilci. Običajno so na osnovi hialuronske kisline v obliki gelov, krem, globulov, ki se vstavijo v nožnico pred spanjem. Običajno prvih 14 dni poteka začetno zdravljenje vsak dan, sledi pa vzdrževalno zdravljenje dva- do trikrat na teden. Vaginalni vlažilci odpravijo suhost in draženje sluznice. Ob tem ženskam, ki imajo spolne odnose, priporočamo še uporabo vlažilnih gelov, ki zmanjšajo trenje in s tem bolečine ob spolnem odnosu. Zanimivo je, da raziskave kažejo, da po menopavzi uporaba vlažilnih gelov na splošno izboljša spolno zadovoljstvo, tudi pri ženskah, ki nimajo občutka suhe sluznice. Svetuje se, da so vlažilni geli na vodni osnovi. Takšno nehormonsko zdravljenje uporabimo pri blažjih simptomih in pri ženskah, ki ne smejo uporabljati hormonske terapije (na primer, če se zdravijo za hormonsko odvisnimi raki),« pojasnjuje Pinterjeva ter nadaljuje z opisom zdravljenja.
»Drugo je lokalno estrogensko zdravljenje, ki je najprimernejše za zmerne in hude simptome urogenitalnega sindroma in če so izraženi simptomi, kot so bolečine ob spolnih odnosih, suha nožnica, urološki simptomi, ponavljajoča se vnetja sečil in v primeru, ko je nehormonsko zdravljenje neuspešno. Zdravljenje je v obliki tablet, ki se vstavijo v nožnico, ali v obliki kreme, gela, vaginalnega obročka (ta pri nas ni na voljo). Običajno se uporabljajo začetni odmerki 14 dni vsak dan po en odmerek zvečer pred spanjem. Nato pa enkrat do trikrat tedensko vzdrževalno zdravljenje. Zdravljenje po potrebi lahko traja do konca življenja. Izboljša vlažnost in debelino sluznice nožnice, zmanjša simptome sečil, kot so pogosto uriniranje, uriniranje ponoči, za polovico tudi zmanjša pojavljanje ponavljajočih se okužb sečil. Vpliva ugodno tudi na urinsko inkontinenco,« razlaga sogovornica in poudari, da so odmerki vaginalnih estrogenov izjemno majhni.
»V enem letu telo dobi toliko estrogena, kot bi ga dobili s tableto za hormonsko nadomestno zdravljenje v dveh ali treh dneh. Absorpcija je prav tako minimalna, tako da ne delujejo sistemsko. Zato tveganja za srčno-žilne bolezni, raka dojk, venske tromboembolije in raka maternične sluznice ni in se lahko po posvetu z onkologom predpiše tudi bolnicam, ki so prebolele raka dojke. Raziskave pri tistih, ki jemljejo podporno zdravljenje, kot so inhibitorji aromataze ali tamoksifen, pa še potekajo.«
Naša sogovornica omeni tudi zdravljenje s prasteronom, hormonom, ki se v tkivu nožnice pretvori v androgene in estrogene. »Uporablja se vsak večer, pred spanjem, in se vloži v nožnico. Ima ugoden učinek na spolne motnje, kot so suha nožnica in bolečine pri spolnih odnosih, izboljša orgazem in spolno zadovoljstvo. Predpiše ga ginekolog na recept. V tujini je na voljo tudi zdravilo v obliki peroralnih tablet ospemifen, ki deluje ugodno na nožnico in se ga predpiše tudi v primeru težav s spolnostjo po menopavzi.«
Lokalnemu hormonskemu zdravljenju za urogenitalni sindroma lahko dodamo tudi sistemsko hormonsko zdravljenje v obliki kožnih pršil, gelov ali peroralnih tablet ali globul, če so prisotni vazomotorni simptomi, kot so oblivi in nespečnost, ali za zaščito kosti pri večjem tveganju za osteoporozo.
»Sistemsko hormonsko zdravljenje lahko prvič uvedemo, če ženska ni več kot deset let po menopavzi oziroma do 60. leta starosti. Nato se jemlje toliko časa, kot je potrebno. Če dovolj zgodaj uvedemo to zdravljenje, koristi pretehtajo tveganja, saj se poleg izboljšanja kakovosti življenja zmanjša pojavnost srčno-žilnih zapletov. Sistemsko in lokalno hormonsko zdravljenje se lahko predpiše tudi bolnicam, ki so v preteklosti prebolele hormonsko neodvisnega raka, kot so limfom, levkemija, rak prebavil, pljuč, ledvic, ščitnice in melanom. Te pacientke imajo ob menopavzi dvakrat več težav kot ženske, ki raka niso prebolele in niso imele onkološkega zdravljenja. Zato je pomembno vedeti, da je tudi za njih hormonsko zdravljenje primerno,« še pove Pinterjeva.
Pri zdravljenju urogenitalnega sindroma je pomembna tudi fizioterapija oziroma trening mišic medeničnega dna. Če so prisotne večje spolne motnje, naša sogovornica svetuje obravnavo v ambulanti za spolne motnje na Centru za mentalno zdravje. Omeni tudi laserske terapije, zdravljenje z radiofrekvenco in injiciranje plazme, ki pa po znanstvenih dokazih dajejo le kratkoročne učinke in jih nobeno od strokovnih društev ne priporoča za zdravljenje urogenitalnih težav.
Naša sogovornica za konec poudari, da gre za eno najpogostejših težav po menopavzi. S starostjo se lahko poslabša in zdravniki smo seznanjeni s tem, da te težave obstajajo. Zdravljenje je dostopno in zato je pomembno, da ženske o tem spregovorijo s svojim zdravnikom ali ginekologom. Gre za zdravstveno stanje, ki lahko zelo vpliva na počutje in zdravstveno stanje, poudari Pinterjeva. Prej kot poiščemo pomoč, hitreje se lahko težave omilijo ali tudi odpravijo.
A Urogenitalni sindrom ima polovica žensk po menopavzi.
B Pomembno je ozaveščanje, da ženska pravočasno poišče pomoč.
C Po menopavzi uporaba vlažilnih gelov na splošno izboljša spolno zadovoljstvo pri ženskah.