Najbrž mnogi ne veste, niti se vam ne sanja, kaj je endometrioza, hkrati pa od 20 do 40 % neplodnih žensk žal še predobro ve, da gre za bolezen, ki med drugim povzroča neplodnost. V Sloveniji že od leta 2013 deluje specializirani Dnevni center za endometriozo, v katerem deluje tudi Vesna Šalamun, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva, ki smo ji v tem oziru postavili nekaj vprašanj. 

Avtorica: Katja Štucin

Najprej na kratko, kaj sploh je endometrioza?

Endometrioza je kronična bolezen žensk v plodnem obdobju. To je bolezen, pri kateri pride do pojava sluznici maternice podobnega tkiva zunaj maternice ter povzroča neplodnost, boleče menstruacije, kronično bolečino v spodnjem delu trebuha, boleče odvajanje blata, pekoče ter pogosto uriniranje med menstruacijo … Torej, če povzamemo, povzroča bolečine, ki so lahko tako močne, da dekleta pogosto izostajajo iz šole, ženske iz službe. V splošni populaciji se pojavlja v desetih odstotkih.

Kako to, da ste ustanovili Dnevni center za endometriozo, ki je – če se ne motim – edini tak specializiran center? Kakšen je njegov namen?

Dnevni center smo ustanovili pred petimi leti, ker smo ugotavljali, da je bolnic zelo veliko in smo jih tako težko pregledali v rednih ambulantah. Mnogo je bilo zahtevnih primerov z veliko težavami, ki so zahtevale individualni, pogosto tudi interdisciplinarni pristop. Med drugim zelo dobro sodelujemo z abdominalnim kirurgom s Kliničnega oddelka za abdominalno kirurgijo, ki deluje v našem t. i. timu za endometriozo. Dnevni center nam namreč omogoča poglobljen odnos z bolnico, tako da lahko res izvedemo natančno diagnostiko pred samo operacijo. Na ta način se dobro pripravimo na poseg in ga posledično tudi kakovostno opravimo.

Po operaciji sledimo pacientkam, dodajamo medikamentno zdravljenje, z dnevnega centra pa jih lahko napotimo tudi kam drugam, če je potrebno. Po našem mnenju je sicer dobro, da smo edini tovrstni center, Slovenija je tako majhna, da več takšnih centrov ne potrebuje, saj so pri nas koncentrirani znanje ter izkušnje, strokovnjaki, ki res dobro poznajo področje, so zbrani na enem mestu. Treba je izpostaviti, da se največ škode naredi, če se bolnico operira delno ali večkrat in še vedno ni izboljšanja simptomatike. Bolje je, da se težke primere napoti k nam, kjer so lahko obravnavani strokovno in celostno. Lahko rečem, da je zdaj med ginekologi naš center že dobro poznan, tako da nam pošiljajo ženske, za katere sumijo, da imajo tovrstne težave.

Koliko na leto pa jih pregledate?

Pri nas pregledamo približno 500 posameznic letno, med katerimi se pri polovici ugotovi endometrioza. Prihajajo pa tudi ženske z bolečinami, pri katerih omenjenih težav ne odkrijemo. Seveda se najprej išče vse možne organske vzroke, ugotavljamo pa tudi trend, da prihaja do psihosomatskih vzrokov, tako da smo začeli ženske pošiljati tudi k psihiatrom. Žal je to še vedno tabu pri pacientkah. Ženske se bomo morale naučiti, da ni nič narobe, da nam pomagajo tudi oni.

Obstajajo različne oblike endometrioze. Nam jih lahko opišete? V čem se razlikujejo?

Obstajajo tri oblike, ena je peritonealna, druga ovarijska in tretja globoka. Prva je najpreprostejša, pojavlja se po potrebušnici, vendar pa je zanjo potrebna laparoskopija, torej poseg v obliki operacije, ne moremo je ugotoviti z ginekološkim pregledom ali z ultrazvočno preiskavo rodil. Včasih lahko kljub vsemu povzroča hude težave v smislu bolečin. Ovarijsko je lahko ugotoviti ultrazvočno. Uničuje jajčnik in zmanjšuje jajčnikovo rezervo. Velja izpostaviti, da tudi z vsakim posegom še dodatno zmanjšamo jajčnikovo rezervo, zato je treba biti pri operacijah previden. Tej obliki je lahko pridružena globoka endometrioza, še posebej če imamo endometriozo na obeh jajčnikih.

Endometriom je cista jajčnika z ovojnico in gosto rjavo vsebino, ki je po videzu podobna vroči čokoladi. Zato imenujemo endometriome tudi čokoladne ciste. V nasprotju s peritonealno lahko ovarijsko ugotovimo z ginekološkim pregledom, potrdimo pa jo z ultrazvočno preiskavo rodil. Tretja oblika je globoka infiltrativna endometrioza, ki se pojavlja na sosednjih organih, na primer na črevesu, v nožnici, na mehurju, lahko pritiska na sečevode. Da se jo ugotoviti z ultrazvokom, vendar mora biti strokovnjak vešč taki diagnostiki. Povzroča hude bolečine ter neplodnost. Ob nanizanih treh oblikah poznamo še adenomiozo oziroma endometriozo maternice. Sluznica začne rasti v mišično plast maternice. Ženska ima lahko zelo boleče menstruacije in težave s plodnostjo.

Poleg neplodnosti endometrioza povzroča tudi nekatere druge težave. Nekaj sva jih že omenili, pa je morda prav, da strneva vse skupaj.

Pravzaprav gre na neki način za nevidno bolezen. Težave so ob omenjeni neplodnosti namreč kronične bolečine, in sicer v spodnjem delu trebuha, boleče menstruacije, boleči spolni odnosi, ki se pojavljajo pri mladih ženskah v vrhuncu življenja, gre za lepe ženske, ena od njih je bila denimo Marilyn Monroe. Pestijo jih hude bolečine in jim preprosto moramo verjeti.

Ženske z bolečinami so lahko depresivne, nervozne, saj se jih lahko tudi več let pošilja od enega do drugega zdravnika. Skratka, bolečine so tiste, ki jih ne vidimo, jih je pa težko prenašati. No, če strneva še ostale težave, naj povem, da v primeru, ko so endometriotični vozliči pri globoki infiltrativni endometriozi razširjeni po drugih organskih sistemih, se pojavljajo tudi krvavitve iz črevesa ali krvav urin ob menstruaciji, črevesni krči, težave pri odvajanju seča ter blata.

Ali se endometrioza večinoma odkrije na podlagi omenjenih simptomov? Kako poteka diagnostika?

Vedno začnemo z natančnim pogovorom, imamo anketni list, ki ga posameznice izpolnijo, sledi natančen ginekološki pregled. Lahko tipamo vozle, zarastline, povečane jajčnike zaradi čokoladnih cist. Potem z ultrazvokom pogledamo maternico, jajčnike, črevo, mehur, ledvice … Ostalih preiskav pa skoraj ne potrebujemo. Torej z dokaj osnovno ter cenovno ugodno preiskavo odkrijemo endometriozo in načrtujemo operacijo.

Omenjate operacijo, kako torej poteka zdravljenje te bolezni?

Načeloma imamo dva načina zdravljenja, kirurško in medikamentozno. Naše odločitve so individualizirane in po zadnjih smernicah. Za primer, pri neplodnih bolnicah z endometriozo, ki imajo dobre možnosti, da bodo zanosile po operaciji, najprej ponudimo operacijo, jo opravimo in potem jih kar polovica doma zanosi, drugi polovici pa nudimo nadaljnje zdravljenje s postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo. Kar 80 % vseh neplodnih žensk pozdravimo. Pri denimo zdravljenju bolečin pa začnemo kirurško, nato dodamo zdravila, da preprečimo ponovitev bolezni. Kot rečeno, gre za kronično bolezen, ki se rada ponavlja, in zato njena obravnava zahteva veliko sodelovanja med strokovnjaki ter pacientkami.

Kaj pa vzroki zanjo?

Kandidatov je veliko, genetski, okoljski, hormonski vzroki, osnovnega vzroka pa še nismo našli. Natančno ga ne moremo določiti, zato tudi na nivoju preventive še nimamo odgovorov in ukrepov. Edina stvar, ki jo v tem oziru lahko svetujemo, je, da naj se pari za otroke ne odločajo prepozno. Po 38. letu je sicer 30 % žensk še vedno plodnih, težava pa nastane pri ostalih in potem jim težko pomagamo. Za zanositev naj se pari odločijo do 35. leta starosti ženske, če se le da.