Med Slovenci je veliko zelo pridnih, delavnih, storilnostno naravnanih, uspešnih ljudi, takih, ki vložijo/žrtvujejo veliko energije in časa za vrhunske dosežke vseh vrst. Vsi jih občudujemo, saj so vedno pripravljeni vse pravilno in natančno storiti, nikoli ne rečejo NE in izstopajo z marljivostjo, s požrtvovalnostjo in z deloholizmom. Vedno so “in”, vklopljeni, pripravljeni, odgovarjajo na pošto, dvigajo telefone, ..

Avtor: asist. Mojca Miholič, dr. med., specialistka druž. med.

Pa vendar se pri svojem delu družinske zdravnice pogosto srečujem s tovrstnimi uspešnimi ljudmi, recimo jim sedaj bolniki, ki neredko pridejo v ambulanto in potožijo, da so ob svojem dolgotrajnem stresnem načinu življenja nesrečni, neprespani, vse se jim zdi “črno”, imajo težave pri medosebnih, partnerskih odnosih,  nimajo več prave volje in motivacije do dela, …

Pomisliti je treba na tako imenovani SINDROM IZGORELOSTI, ki se kot nevarna grozeča gora dviga v njihovem življenju. Opisujemo ga kot stanje čustvene, duševne in telesne izčrpanosti, ki je posledica močnega, dolgotrajnega stresa. Prvi tak kazalec je občutek prenasičenosti z zahtevami in z nesposobnostjo soočati se z nenehnimi zahtevami (okolja, delodajalca, …). Temu sledi izguba zanimanja oziroma motivacije za delo. IZGORELOST zmanjšuje človekovo produktivnost, izčrpava energijo in nazadnje se bolnik počuti brezupno, nemočno, cinično, brezobzirno, zamerljivo, … Občutek ima, kot da ne (z)more ničesar ponuditi svetu okoli sebe.

Vzrokov za nastanek sindroma izgorelosti (ang. burnout) je zelo veliko; v večini primerov je to poklic/delo, saj je tveganje pri vsaki osebi, ki dela preveč in je pri tem nekako spregledana oz. premalo plačana, veliko! Naj bo to fizični delavec ali nočni čuvaj, ki že dolgo ni mogel na dopust, ali mamica s tremi otroki, ki poleg otrok skrbi še za bolno babico, kirurg, znanstvenik, … Narobe je, če menimo, da je izgorelost zgolj posledica stresnega dela ali življenja s preveč odgovornostmi.

Ključni trije vzroki pa so vendar: poklic (monotono delo, premalo pozornosti ali prepoznavnosti, občutek, da ne moreš ničesar spremeniti ali voditi, nejasna delodajalčeva pričakovanja),  posameznikove osebnostne lastnosti (perfekcionizem: nikoli ni nič dovolj dobro; slabo, pesimistično mišljenje o sebi in svetu; visoko produktivni tip osebnosti, …) ter način življenja (premalo sprostitve, zabave in druženja po delu; preveč odgovornosti in premalo sodelavcev; premalo spanja; življenje brez prijateljev ali partnerja; preveč odgovornosti brez pomoči sodelavcev, …).

Kljub dejstvu, da izgorelost nima prave klinične (psihiatrične, psihološke) oznake, pa vseeno v določenih delih vidimo in opažamo podobnosti med izgorelostjo ter depresivnimi stanji, stanji tesnobe oziroma anksioznosti in razpoloženjskimi motnjami. Pojavnost izgorelosti je bistveno višja kot omenjene bolezni in na srečo jo lahko (o)zdravimo, če o njej pravočasno spregovorimo, pomislimo nanjo. Takoj svetujemo prevetritev prioritet in več časa za lastno bit/telo ter izogibanje predolgemu, intenzivnemu stresu.

Izgorelost se NE zgodi kar čez noč, pač pa je to počasen, napredujoč bolezenski pojav. Pozorni bodite na nastajajoče znake, saj se sčasoma, brez pravega posluha zanje in ukrepanja samo poslabšujejo!

Kdaj pomisliti (si priznati), da imate morda sindrom izgorelosti?

• Če se vam zdi, da je že vsak dan ‘slab dan’.
• Če se vam nenadno skrb za telo, družino, dom ali službo zdi kot ‘izguba energije’.
• Če ste ves čas utrujeni in izčrpani.
• Če imate občutek, da karkoli naredite, ni zadosti cenjeno oziroma da ni prav nobene razlike, če ste kaj naredili oziroma niste naredili ničesar.
• Če se ves dan ukvarjate z vprašanjem smisla izpolnjevanja nalog oziroma če se vam zdijo dolžnosti nesmiselne, dolgočasne, neumne, …

Grozljiv je podatek, da naj bi kar 25–60 % zdravnikov imelo že kdaj v življenju težave s sindromom izgorelosti, pa o tem tako malo vemo in govorimo! Najpogosteje nastaja zaradi ‘situacijskih stresorjev’ (gneča, velike zahteve, dežurstva) in se popravi, ko se zmanjša stresni način življenja. Če se …

Bolezenski znaki sindroma izgorelosti:

• Občutek zmanjšane fizične energije, kot da ste nekako izgubili energijo, ki ste jo prej imeli. Težave pri jutranjem vstajanju iz postelje (pa ne zaradi ortopedski ali mišičnih bolezni!) in pri ‘skoku’ v nov dan. Bolniki opisujejo utrujenost in občutek, da so resno bolni.
• Zmanjšana obramba organizma pred boleznimi (‘slabši imunski sistem’). Pravimo, da bolnikom s sindromom izgorelosti ‘telo nekaj sporoča’, nekaj bo treba spremeniti! To se kaže v zvečanem številu prehladnih obolenj, lahko prej zbolijo za gripo in tudi na splošno imajo večjo občutljivost za ostale bolezni in stanja. Boli jih glava, križ, mišice. Spremeni se tek in spalne navade.
• Čustvena izčrpanost, ki se izraža kot nepotrpežljivost, čemernost, muhavost, nepojasnjena žalost, … Bolniki pravijo, da niso več tako razpoloženi, kot so nekoč bili. Bolniki začnejo nenadoma dvomiti vase, se počutijo sami na svetu.
• Manjše vključevanje v družbo, v medosebne odnose in celo izogibanje druženju. Občutek, kot da nimajo več česa deliti ali dati družbi, prijateljem, partnerju. Ni želje po veseljačenju, zabavi.
• Učinki izgorelosti se pogosto kažejo s težavami v partnerstvu. Lahko sledi izolacija, prekomerno hranjenje, zloraba prepovedanih drog, uspaval, stimulansov in zvečanje pitja alkohola.
• Izrazito pesimistično videnje. Bolniki se težko veselijo življenja, ne verjamejo več v užitke; menijo, da bo prišlo vse najslabše, težko vidijo pozitivno plat.
• Zvečana odsotnost od dela in neučinkovitost pri delu. Pametno bi bilo, da ko začutite možne bolezenske znake sindroma izgorelosti, odidete, še PREDEN resno zbolite (za izgorelostjo) na krajši dopust, saj vam bo (in delodajalcu) to posledično zmanjšalo število dni morebitnega bolniškega staleža! Opozorilo velja tudi delodajalcu, če opazi znake izgorelosti pri vestnem delavcu, da naj ga nanje opozori in mu omogoči nekaj dni oddiha, zavedajoč se, da bo sicer bolniški stalež pri tovrstnem delavcu sicer daljši kot bi bil kratkotrajen oddih.

POZOR! Stres ni isto kot izgorelost! Izgorelost je verjetna posledica neuklonljivega stresa, pa vendar izgorelost NE pomeni zgolj preveč stresa! Pri stresu govorimo ‘O PREVEČ’: preveč pritiskov, ki zahtevajo preveč psihofizičnega. Ljudje v stresu (v stresnimi okoliščinami), še vedno delujejo ‘normalno’, čutijo, razmišljajo, delajo in dokler stvari obvladujejo, se počutijo dobro. Pri izgorelosti govorimo o ‘NE ZADOSTI’, saj izgorelost pomeni občutek praznine, izropanost motivacije, brez občutka za skrb, brezupnost. Če so ljudje/bolniki v stresu, običajno niti ne opazijo svoje izgorelosti!

Kako lahko preprečimo nastanek sindroma izgorelost?

Naj se dan začne s sproščujočim ‘ritualom’, z meditacijo, s pisanjem dnevnika, vajami za raztezanje telesa. Poskušajte se prehranjevati zdravo in razgibati svoje telo večkrat na teden. Ne naprezajte se preko svojih zmožnosti in se čim prej naučite reči NE! Smiselno je, da se kdaj pa kdaj ‘izključite’ od mobitela, računalnika in ne pregledujete nenehno elektronske pošte. Privoščite si dober spanec in spite čim več. Nekateri lahko ‘dobro funkcionirajo’, če spijo samo 5 ur dnevno. Le kako dobro bi funkcionirali šele, če bi spali 8 ur?

Smiselno je, da si naredite načrt dejavnosti za delovni dan. Pri nekaterih poklicih (znanstveniki, oblikovalci) je mogoče, da izkoristite svoj najbolj produktivni del dneva (lasten cirkadiani ritem) in takrat zares delate, sicer pa si vzamete nekaj časa zase. Poskušajte (ponovno) odkriti svojo ustvarjalnost, umetniško plat ali si poiščite konjiček ali nov projekt, ki ni povezan z vašim delom/poklicem. Nujno je, da se čim prej naučite tehnik soočanja s stresom. Zelo pomembna je komunikacija: če dvomite ali menite, da imate začetne znake sindroma izgorelosti, GOVORITE o tem!

Včasih sindroma izgorelosti NE moremo preprečiti, ker je že prisoten v svoji klinični obliki.

Izgorelost je za marsikoga grozna izkušnja in soočanje z njo dolgotrajno, zdravljenje pa težavno. A obenem nam lahko ponudi tudi veliko priložnost za spremembo življenja na bolje, za osebno rast in samospoznavanje!

September 2013