Iščite po prispevkih
Lasje imajo že stoletja in tisočletja tudi simbolen pomen, pa ne le to, lepe lase povezujemo tudi z zdravjem, pogosto pa so tudi eden izmed dejavnikov, na katerih gradimo lastno samopodobo. Neprijeten občutek, ki nas tako preveva, ko začnejo lasje pretirano izpadati ali pa se začne formirati pleša, je tako upravičen. A kaj lahko v tem primeru storimo? Ali k nastanku pleše pripomoremo tudi sami? Odgovore na vsa vprašanja smo strnili v članku.
Gostota in kakovost las sta pogosto odvisna od genov, pa tudi spola, barve las in rase. Temni lasje so praviloma debelejši, svetli tanjši. Zato pa imajo svetlolasi ljudje v povprečju večje število las, temnolasi manjše.
Izpadanje las je povsem običajen pojav, zdravemu odraslemu človeku tako izpade od 50 do 200 las dnevno. Če si lase umivate pogosteje, je izpadanje las enakomernejše, kot če lasišče umivate redkeje. Prav tako jeseni in spomladi lasje izpadajo intenzivneje kot sicer, redčijo pa se tudi s starostjo.
Preberite tudi prispevek: Vas pestijo težave s prhljajem ali z izpadanjem las?
Izpadanje las je pogojeno tudi s hormonskimi spremembami, če ste noseči ali pa se soočate s stresnimi situacijami, število izpadlih las lahko naraste. Pri tem imamo v mislih izpadanje manjšega števila las, če torej potegnete šop las s prsti, v rokah ne bi smeli ostati več kot trije lasje.
Lasje se izraščajo iz lasnih mešičkov, teh je na lasišču med 100 in 150 tisoč. Vsak mešiček gre skozi tri faze. Prva je faza rasti, čas, ko las aktivno raste. Traja lahko več let in je pogojena z rasnimi ter geografskimi dejavniki, od te faze pa je odvisna tudi končna dolžina las. Naslednja faza je prehodna, ko se rast počasi umirja, sledi pa ji obdobje mirovanja, po koncu katerega lasje tudi izpadejo. Zatem v lasnem mešičku že začne nastajati nov las.
Večji del las na našem lasišču (85–90 %) se nahaja v fazi rasti, preostanek las je v drugi in tretji fazi.
S staranjem se delež las v zadnji fazi, fazi mirovanja, viša, to pomeni, da je tudi lasišče vse bolj razredčeno.
Starost pa ni edini dejavnik, ki vpliva na naše lase. Na samo rast močno vplivajo naši geni, pa tudi ščitnični in spolni hormoni. Naš genski zapis tako določa, kako hitro bomo lase izgubljali, vsekakor pa je plešavost oz. alopecija lahko tudi posledica drugih dejavnikov.
Med ženskami je plešavost najpogosteje posledica upadanja ženskih spolnih hormonov, predvsem v času menopavze in ob spremembah v presnovi androgenih hormonov.
Tudi pri moških so najpomembnejši dejavnik spolni hormoni, ki vplivajo na lasne mešičke. Sicer velja, da je pleša pogostejša pri moških, za plešavostjo do 70. leta trpi že kar 80 % moških. Fantje lahko že kaj kmalu po koncu pubertete začnejo opažati zgodnje znake plešavosti. Tudi v tem primeru je plešavost pogojena z geni, deduje pa se lahko tako po očetovi kot tudi po materini strani.
Pri moških je zelo pomemben androgeni hormon dihidrotestosteron, ki z vezavo na receptorje v lasnem mešičku povzroči njegovo zmanjšanje. Dihidrotestosteron nastaja iz testosterona, to pretvorbo lahko zaustavimo z zdravili, s čimer preprečujemo napredovanje plešavosti.
Plešavost je, kot je zapisano, v številnih oblikah posledica genetskih dejavnikov, zato se ji je praktično nemogoče izogniti. »Ko govorimo o androgeni plešavosti, se nastopu le te ne moremo izogniti. Pri obeh spolih je v ospredju močna dedna nagnjenost in vloga spolnih hormonov.
Najpogostejša oblika plešavosti je androgena plešavost, ki je najbolj razširjena pri pregovorno močnejšem spolu, čeprav prizadene tudi ženske.
Naj vas ime ne zavede, ta vrsta plešavosti namreč prizadene okvirno 80 % moških, pa tudi velik delež žensk, starejših od 60 let. Kar polovica moških že pri 50. letu kaže znake androgene plešavosti.
Androgena plešavost je posledica dedne nagnjenosti in presnove androgenih spolnih hormonov.
Na lasišču imamo normalno tako imenovane terminalne lase, ki so dolgi, debeli in obarvani. Pod vplivom androgenih hormonov se prične lasni mešiček manjšati in terminalne lase zamenjajo velusni lasje, ki so kratki, tanki in neobarvani. Podobni kot dlačice pri otrocih. Pomemben je tudi vpliv staranja: do 70. leta bo znake androgene plešavosti imelo vsaj 80 % moških in približno polovica žensk. Androgeno plešavost prepoznamo po značilni razporeditvi izpadanja las.
Pri moških se lasišče redči v sprednji lasni liniji, ki se postopoma pomika nazaj, in na temenu. Postopoma se oba predela združita. Značilno lasje na zatilju in na sencih na izpadejo.
Pri ženskah se lasje redčijo drugače, in sicer je sprednja lasna linija ohranjena in izpadajo lasje na temenu,« pojasnjuje Klemen Kikel, dr. med., specialist dermatovenerologije. Lasje postajajo vse tanjši in svetlejši, dokler ne izpadejo. Pri zatilju lasje ne izpadejo. Za ženske je značilno, da se androgena plešavost pojavi kasneje, ko se spremeni ravnovesje med moškimi in ženskimi spolnimi hormoni. Značilno je enakomerno redčenje las, ti postanejo tanjši in svetlejši, popolna plešavost je redka. Za to vrsto plešavosti je značilno, da lasni mešiček postaja vse manjši, dokler se ne zabrazgotini.
Poleg najbolj razširjene androgene plešavosti poznamo tudi oblike izpadanja las. Razlogov za pojav čezmernega izpadanja las je veliko.
Ena izmed oblik, imenovana telogeni efluvij, se najpogosteje pojavlja po porodu (fiziološka oblika), večjih operativnih posegih, boleznih ščitnice, po zdravilih, po izrazitem duševnem stresu, malnutriciji. Pogosto se razvije tudi po prebolevanju okužbe, v zadnjem obdobju jo opažajo po okužbi s covidom-19. Med vzroke za nastanek sodijo tudi infekcijske in vročinske bolezni.
Včasih lahko izpadanje las sproži tudi duševna obremenitev. Tovrstno izpadanje las, strokovno imenovano telogeni efluvij, je lahko tudi posledica začetka ali prenehanja uporabe kontracepcijskih tablet, prepoznamo pa ga kot izpadanje las po celotnem lasišču.
Simptomatsko izpadanje las se pogosto pojavi dva do tri mesece po sprožilnem dejavniku, odraža pa se z močnim izpadanjem las v času česanja.
Lasišče se razredči, kar traja od nekaj mesecev do enega leta, preide pa lahko tudi v kronično stopnjo in traja več let. V primeru, da opazite kakršne koli znake simptomskega izpadanja las, se obrnite na izbranega zdravnika. Ta bo s t. i. testom hair pull, pri katerem primemo cca 50–60 las tik ob lasišču in jih povlečemo do konic. Če nam v roki ostane več kot šest las, je test pozitiven, kar govori v prid aktivnega izpadanja. Z dodatnimi testi se izključi tudi sprožilec telogenega efluvija, bodisi motnje v delovanju ščitnice ali odkrije anemijo, ki je posledica pomanjkanja železa. Zelo pomembna preiskava je trihoskopija, ki jo dermatologi uporabljajo rutinsko. Pri tem z dermatoskopom, ki je sistem leč in polarizacijske svetlobe, pregledajo lasišče in opazijo spremembe na ravni odprtin lasnih mešičkov in samega lasu.
Simptomatsko izpadanje las je pogosto pri ženskah nad 40. letom starosti, pa tudi pri mladih, ki bolehajo za anoreksijo ali drugimi motnjami hranjenja.
Anageni elfuvij je oblika izpadanja las, ki se pogosto pojavi po zdravljenjih s kemoterapijo ali citostatiki. V kratkem času tako bolniku izpadejo prav vsi lasje, ko pa sprožilni dejavniki minejo, lasje ponovno začno rasti.
Manj poznana je alopecija areata, katere drugo ime je sicer področna plešavost. Zanjo je značilno izpadanje las v okroglih žariščih različne velikosti, predvsem v zatilju in na temenu. Bolezen se lahko razširi na področje celotnega lasišča ter ostala poraščena področja telesa, opazimo lahko tudi spremembe nohtov. Gre za avtoimunsko bolezen, pri kateri pomembno vlogo igra dedna nagnjenost in se pojavlja v vseh starostnih skupinah. Med pridruženimi boleznimi so pogosteje kot v splošni populaciji lahko atopija (astma, seneni nahod in atopijski dermatitis) in avtoimunske bolezni (avtoimunska bolezen ščitnice, vitiligo in kronična vnetna črevesna bolezen).
Le redko je plešavost trajna, običajno je mogoče poraščenost obnoviti. Pri polovici bolnikov pride do spontane porasti las v enem letu, vendar so ponovitve pogoste. Po raziskavah sodeč pa se jih 80 % odzove na zdravljenje z zdravili.
Med redkejšimi oblikami plešavosti je tudi brazgotinska alopecija. Na mestu, kjer nastane, lasje ne zrastejo več. Brazgotinske alopecije so redkejše in so posledica vnetnega procesa primarno v lasnem mešičku. V teh primerih je poleg izpadanja las v lasišču vidna rdečina ali druge spremembe kože. V teh primerih je ključen pregled pri dermatologu in usmerjeno zdravljenje.
Pri brazgotinskih oblikah plešavosti, kjer se primarni vnetni proces dogaja v lasnem mešičku, pa sta ključna zgodnja diagnoza in učinkovito zdravljenje osnovne bolezni, da preprečimo večjo izgubo las,« zagotavlja dr. Kikel.
Za zdravljenje androgene plešavosti imamo na voljo raztopine in pene, ki podaljšujejo fazo rasti las in skrajšajo fazo mirovanja. Pri moških lahko s tabletami zmanjšamo pretvorbo testosterona v dihidrotestosteron, pri ženskah v menopavzi s proti androgenimi zdravili zmanjšujemo vpliv androgenov na lasne mešičke. Vedno več pa je tudi zanimanja za kirurško presaditev las. »Trenutno ni dokazov o učinkovitosti prehranskih dopolnil z vitamini in minerali na potek plešavosti, kot je telogeni efluvij,« še zaključuje sogovornik.
Preberite tudi prispevek: Plešavosti se lahko izognemo
A Zdravemu odraslemu človeku izpade od 50 do 200 las dnevno.,
B S staranjem se delež las v fazi mirovanja viša, to pomeni, da je tudi lasišče vse bolj razredčeno.,
C Do 70. leta bo znake androgene plešavosti imelo vsaj 80 % moških in približno polovica žensk.