27. septembra je pri nas prvič potekal svetovni brezglutenski dan. V Sloveniji s to boleznijo živi kar 5000 oseb, vsako leto pa diagnozo celiakija postavijo 100 otrokom. Še pred leti so bila brezglutenska živila pri nas prava znanstvena fantastika in bolniki s celiakijo so ponje hodili v sosednjo Avstrijo. V zadnjih letih pa se tudi pri nas ozaveščanju o celiakiji, prepoznavanju njenih simptomov ter življenju z brezglutenskimi živili namenja vse več pozornosti.

Avtorica: Andreja Košir

Živeti brez glutena

Gluten se skriva v številnih živilih, kjer ga pogosto sploh ne bi pričakovali, zato brezglutenska dieta zahteva veliko raziskovanja in preverjanja sestavin, pri tem pa je pri otrocih dobrodošla pomoč vrstnikov, ki so se s takšno situacijo že srečali. Celiakija je bolezen, ki traja vse življenje, vendar pa lahko bolnik ob dosledni brezglutenski dieti popolnoma normalno živi, seveda ob upoštevanju ostalih pravil pravilnega in zdravega prehranjevanja. Kot je na predavanju poudarila dietetičarka Aja Kocuvan Mijatov, so celiakaši običajno zelo dobro seznanjeni z dovoljenimi in nedovoljenimi živili brezglutenske diete, kljub temu pa pogosto ne sledijo osnovnim pravilom zdravega prehranjevanja. »Uravnotežena prehrana je ključna za zdravo in polno življenje. Ker morajo določena živila izključevati s svojega jedilnika, je za bolnike s celiakijo zelo pomembno, da posvečajo veliko pozornost tudi kakovosti svoje prehrane. Med ključne smernice zdravega prehranjevanja sodi uživanje čim bolj pestre prehrane, ki naj bi vsebovala več živil rastlinskega in manj tistih živalskega izvora, zadosten vnos sestavljenih ogljikovih hidratov ter prehranske vlaknine, uravnoteženo uživanje večinoma nenasičenih maščob, čim manjši vnos soli in sladkorja ter zadosti tekočine, predvsem vode. Obroki naj bodo redni in naj vključujejo zajtrk,« opozarja Aja Kocuvan Mijatov.

Čeprav jo zdravniki obravnavajo kot bolezen, je celiakija način življenja, ki sicer zahteva nekaj več pozornosti in znanja pri prehranjevanju in pripravi hrane, vendar to nikakor ne pomeni, da smo zaradi tega za kar koli prikrajšani oziroma da je kakovost našega življenja slabša.

Preobčutljivost na gluten − vse bolj pogosta težava

Celiakija velja za eno najpogostejših kroničnih bolezni razvitega sveta, saj naj bi po ocenah strokovnjakov za njo obolel en odstotek populacije. Edini trenutno znani način zdravljenja je stroga doživljenjska dieta brez glutena, pri kateri je treba iz prehrane izključiti pšenico, ječmen, oves in rž ter vsa živila, ki vsebujejo ta žita.

Celiakija in brezglutenska dieta nista aktualni samo zaradi vztrajnega povečevanja števila obolelih po vsem svetu, ampak tudi zato, ker so številni posamezniki ugotovili, da jim hrana brez glutena ali lepka, ki se skriva predvsem v pšeničnem zrnu, ustreza bolj kot običajna hrana. Strokovnjaki ta pojav imenujejo glutenska preobčutljivost, o kateri so začeli govoriti šele pred nedavnim, po nekaterih ocenah pa lahko tudi težava prizadene nekaj odstotkov prebivalstva.

Kot pojasni dr. Jernej Dolinšek, vodilni strokovnjak na tem področju, obstaja skupina ljudi, ki nima ne celiakije ne alergije na pšenico oziroma gluten, pa vendar ima težave ob uživanju glutena: »Pri teh težavah nimamo nekih bioloških označevalcev, zato pri ugotavljanju glutenske preobčutljivosti vse temelji na poskusu izključitve in ponovne obremenitve. Oseba torej nekaj časa ne uživa živil, ki vsebujejo gluten in spremlja spremembe, nato pa tovrstna živila začne spet ponovno uživati. Zelo težko je točno določiti, ali nekomu gluten dejansko povzroča težave ali ne, saj so v teh primerih pogosto prisotni tudi različni psihogeni trenutki, veliko je placebo in nocebo učinka. Pa vendarle se zdi, da je takšnih ljudi, ki imajo po uživanju pšenice težave, precej.«

Sogovornik dodaja, da je izločevanje glutena iz prehrane v zadnjih letih postalo tudi prava modna muha: »V tem primeru ne govorimo več o bolezni, ampak gre predvsem za neko modno muho. Tukaj pomembno vlogo igrajo znane in vplivne osebe, katerih mnenje nekaj pomeni. Ljudje njihovim zgodbam preprosto verjamejo in poskusijo. Pogosto se jim celo zdi, da se počutijo bolje.«

Razlika med ljudmi, ki gluten izločajo le iz modne muhe, in tistimi, ki jim gluten resnično povzroča težave, je v tem, da so prvi lahko na delni dieti. »Občasno uživajo piro, koruzni kruh … Tisti, ki imajo težave z glutensko preobčutljivostjo, lahko morda prenesejo majhne količine pšenice, to ravno tako velja za nekatere alergike. Bolniki s celiakijo pa dejansko ne smejo uživati popolnoma ničesar, kar bi vsebovalo gluten. Pri njih lahko že pol zrna pšenice v kilogramu riža povzroči velike težave. Ko govorimo o spektru glutenskih preobčutljivosti, ne smemo vseh metati v isti koš,« sklene dr. Dolinšek.

Oktober, 2014