Včasih se naše telo na zaužito živilo odzove z različnimi spremembami na koži oz. napihnjenostjo, kar ljudje pogosto zmotno pripisujemo alergijskim reakcijam – imunskemu odzivu našega telesa na živilo. Po besedah asist. dr. Nike Lalek, dr. med., specialistke pnevmologije ter alergologije in klinične imunologije, z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik, si ljudje pogosto napačno tolmačimo odzive našega telesa. Napihnjenost in druge prebavne motnje tako prepogosto pripisujemo alergijskim reakcijam, a kot poudarja sogovornica, je termin »alergija« prevečkrat zlorabljen – pod njim pa si pogosto predstavljamo precej več bolezenskih stanj, kot jih v resnici je. Pogosto se izkaže, da je le desetina primerov, ki poiščejo pomoč zaradi alergij, tudi v resnici alergikov.

Avtorica: Nika Arsovski

Alergija na živila in intoleranca nista eno in isto. Daleč od tega. Pri alergiji gre za hitre reakcije, ki se izrazijo le nekaj minut po zaužitju dotičnega živila, piku žuželke oz. vstopu v prostor s pršicami. Že med zaužitjem alergenega živila lahko v ustni votlini občutimo spremembe, saj se na alergen hitro odzovejo za ta alergen dovzetne imunske celice. »Alergija je imunska reakcija. Naš imunski sistem se tako odzove na sicer nenevarno snov iz okolja, naše telo pa tvori specializirane IgE v glavnem za proteine (in ne ogljikove hidrate).

Pri intoleranci po drugi strani pa gre za nekaj, česar med drugim nismo zmožni presnoviti. Ljudje z laktozno intoleranco, recimo, nimajo laktaza encimskega kompleksa, zaradi česar pride do motenj pri prebavi mlečnega sladkorja – laktoze. Ta slabo prebavljena potuje v debelo črevo, kjer je bakterije in organizmi ne prebavijo v celoti. Neprebavljena laktoza povzroča ljudem prebavne težave v smislu napihnjenosti, napenjanja, flatulence, slabosti, tekočega blata …

Intoleranca na ogljikove hidrate je torej prebavna motnja, kar je v domeni gastroenterologov, ne pa imunska motnja,« razliko med alergijo in intoleranco pojasnjuje specialistka pnevmologije ter alergologije in klinične imunologije na golniški kliniki. Alergije pošteno otežijo življenje posameznikov, ob neupoštevanju diete in omejitev pa so posledice lahko tudi življenjsko ogrožajoče. Intoleranca, po drugi strani, se izraža s prebavnimi težavami, ki izzvenijo po nekaj urah oz. enem dnevu, a so pogosto zaradi nespremenjenega načina prehranjevanja prisotne ves čas. Kljub vse večjemu ozaveščanju ljudje intoleranco še vedno pogosto zamenjujemo z alergijami na hrano, te pa so v resnici precej redke.

Alergija na hrano

Primarne alergije za hrano so redke, med odraslo populacijo Evropejcev jih je mogoče zaznati pri približno 2–4 %. Gre predvsem za preobčutljivost na mleko, jajca, piščančje meso, tudi školjke, ribe in oreščke ter stročnice. Alergije za hrano so najpogostejše v prvih letih življenja – pri otrocih se najpogosteje izrazijo v zgodnjem otroštvu in izzvenijo do vstopa v šolo. »Prehranske alergije so pogostejše pri otrocih, največkrat pa se izrazijo v prvih dveh letih življenja.

Največ otrok je preobčutljivih na mlečne proteine. Pogosta je tudi alergija na jajca. Razširjenost prehranskih alergij je pri otrocih 8–10 %. Je pa res, da epidemioloških študij na to temo v Sloveniji še nismo izvedli, a sklepamo, da se od evropskega povprečja ne razlikujemo kaj dosti. V kar 80 % primerov pri otrocih do šestega leta starosti ob strogih dietah alergije izzvenijo. Le posamezna živila sprožajo alergijske reakcije tudi v odrasli dobi, recimo arašidi, oreščki, ribe in morski sadeži,« pojasnjuje dr. Lalekova.

V prvem letu življenja se prizadetost kože najpogosteje kaže kot atopijski dermatitis. Po besedah sogovornice pa se pri hudih atopikih lahko izrazi tudi s t. i. alergijskim pohodom, za katerega so značilni kožni izpuščaji, alergija za hrano, astma in kasneje še alergijski nahod. V odrasli dobi se alergija za hrano izrazi na različne načine, na površini kože kot kožni izpuščaj (koprivnica), atopijski dermatitis, srbečica, otekanje, v prebavilih pa s krči, bruhanjem, drisko. V dihalih se izrazi s kihanjem, zamašenim nosem in oteženim dihanjem. Lahko se pojavi hujša alergijska reakcija, ki prizadene celoten organizem, pri najhujših oblikah alergijske reakcije tudi kot anafilaktični šok, pri čemer gre za hipen padec krvnega tlaka, zoževanje dihalnih poti, izgubo zavesti itd.

Intoleranca na hrano

Intoleranca na ogljikove hidrate se kaže z napenjanjem, drisko, napihnjenostjo, slabostjo, tudi bruhanjem, glavobolom in izpuščaji na koži. Ljudje smo prepričani, da je prehranska intoleranca precej bolj razširjena, a to ne drži. Najpogostejša je laktozna malabsorpcija, ki naj bi po nekaterih ocenah težila kar 45 % populacije, a o tem pozneje. Med intolerancami prevladuje laktozna, med povzročitelji različnih intoleranc pa je lahko tudi pšenica (oz. živila z glutenom) ali fruktoza. Vzrok za pojav nekaterih intoleranc še ni pojasnjen, medtem ko so intolerance na laktozo, fruktozo in ksilozo posledica pomanjkanja encimskih kompleksov v črevesju.

Laktozna intoleranca

Pri laktozni intoleranci gre za motnjo v prebavi mlečnega sladkorja – laktoze. Zaradi slabše aktivnosti encima laktaze ali njegove pomanjkljive sinteze oz. odsotnosti je prebava laktoze otežena. Laktoza kot taka namreč ne more prehajati preko stene tankega črevesa, zato se mora ob delovanju encima laktaze razgraditi na glukozo in galaktozo. Če do pretvorbe ne pride, laktoza ne more prehajati v kri skozi steno tankega črevesa, zaradi česar nerazgrajeni mlečni sladkor potuje nespremenjen po prebavnem traktu v debelo črevo.

Tam ga v procesu presnove porabijo bakterije črevesne flore, v procesu presnove pa lahko pride do številnih neprijetnosti, ki jih občutimo na prebavilih – napenjanje, vetrovi, težave v izločanju itd. Laktozna intoleranca se lahko pojavi v različnih življenjskih obdobjih, pogosto pa se izrazi že pri otrocih. V otroštvu je naša laktazna aktivnost visoka. Laktozna intoleranca je sicer povsem normalno fiziološko stanje, bolj pravilen izraz bi bil kar laktozna malabsorpcija. Po nekaterih podatkih naj bi bilo kar 30 % prebivalcev Srednje Evrope intolerantnih na laktozo.

Intoleranca na gluten

Pri približno 1–2 % populacije naj bi težave povzročala glutenska intoleranca – celiakija. Intoleranca se odrazi po zaužitju živil z glutenom (in sorodnih beljakovin v pšenici, rži, ječmenu), kot bolečine v trebuhu, bolečine v sklepu, prebavne težave in utrujenost. Celiakija je avtoimuna bolezen, pri kateri človek tvori lastna protitelesa proti glutenu, ta pa napadejo celice tankega črevesa in ga anatomsko in funkcionalno poškodujejo.

Posledično se zmanjša funkcija le tega, zaradi česar pride do motenj v absorpciji hrane. Težave se lahko odrazijo v prebavnih motnjah, dolgoročno pa lahko zaradi neprimerne absorpcije pride tudi do pomanjkanja nekaterih mineralov in vitaminov. Osebe s celiakijo morajo zato uživati izdelke brez glutena in se strogo držati diete, saj neupoštevanje težav resno poškoduje črevesne celice in privede do resnejših zdravstvenih težav.

»V kar 80 % primerov pri otrocih do šestega leta starosti ob strogih dietah alergije izzvenijo. Le posamezna živila sprožajo alergijske reakcije tudi v odrasli dobi, recimo arašidi, oreščki, ribe in morski sadeži.«

ABC

A Primarne alergije za hrano so redke, med odraslo populacijo Evropejcev je razširjenost 2–4 %.

B Razširjenost prehranskih alergij pri otrocih je 8–10 %.

C Laktozna intoleranca se lahko pojavi v različnih življenjskih obdobjih.