V članku predstavljamo izkušnje dveh oseb, ki kljub stomi dokazujeta, da je mogoče živeti polno, aktivno in brez večjih omejitev.

Kaj je stoma?

Pri določenih boleznih je izločanje blata ali urina oteženo ali sploh ni mogoče. Rešitev ponuja izločalna stoma. Stoma ljudem omogoča normalno življenje in delovanje, ko črevesje ali urinarni trakt odpove. Stoma v stari grščini pomeni usta oziroma odprtina. Na videz je stoma podobna ustni sluznici in je rdeče barve. Ker v njej ni živcev, se v stomi skoraj nič ne občuti.

Poznamo več vrst stom:

• Kolostoma (debelo črevo izpeljano na trebušno steno)
• Ileostoma (tanko črevo izpeljano na trebušno steno)
• Urostoma (kjer se v odprtino na trebuhu potegne del tankega črevesa, na katerega pripnejo oba sečevoda)

Tri vrste izločalnih stom

Kolostoma

Pri kolostomi kirurg na trebuhu oblikuje umetni zadnjik, skozi katerega bolnik s stomo izloča blato. Takšen način odvajanja blata je potreben zaradi določenih bolezni in težav. Najpogosteje je vzrok operativno zdravljenje raka debelega črevesja ali zadnjika, lahko gre za posledico vnetnih črevesnih bolezni, v nekaterih primerih pa tudi poškodb črevesja ali zadnjika. Vzrok za kolostomo so lahko tudi prirojene anorektalne nepravilnosti, zapore na črevesju in druge bolezni. Pri kolostomi je blato trdnejše in odvajanje ni tako pogosto, saj je izpeljana iz debelega črevesja.

Stoma je lahko začasna, ki črevesje začasno razbremeni in se po določenem času (ko se po operaciji rane zacelijo) odstrani. Druga vrsta stome pa je trajna in ta je tudi najpogostejša. 

Ileostoma

Ileostoma nastane tako, da tanko črevo na mestu, kjer prehaja v debelo, izpeljejo skozi odprtino v trebušni steni. Navadno jo naredijo na desni strani trebuha. Če je ileostoma trajna, gre za odstranitev celotnega debelega črevesa, danke in zadnjika. Blato se torej po naravni poti ne more več odvajati. 

Ileostoma se lahko vstavi tudi začasno in se naravna pot izločanja pozneje obnovi. Ker je poglavitna funkcija tankega črevesja absorbiranje prehrambnih snovi in vode, so v njem prisotni tudi encimi, ki razgrajujejo hrano v manjše delce. Na ta način se potem beljakovine, ogljikovi hidrati, maščobe, vitamini in minerali lahko vsrkajo v kri. Težava pa je v tem, da encimi kožo dražijo, če pridejo v stik z njo. Zato se ileostoma napravi tako, da za dva do pet centimetrov izstopa nad površino kože in ni direktnega kontakta vsebine s kožo. Ker je ileostoma izpeljana iz tankega črevesa, se blato izloča pogosteje in je bolj tekoče, zato je nega nekoliko zahtevnejša

Urostoma

Kot že rečeno, skozi urostomo iz telesa izteka urin, in to se dogaja neprenehoma. Koža pri urostomi mora biti dobro negovana, da se ne bi na njej razmnoževale glivice. Urostoma je odprtina, ki se prav tako napravi kirurško in skozi njo odteka urin.  Vrečka se prazni prek iztoka na dnu. Pripomočke je potrebno menjati vsake tri dni, saj seč sicer lahko poškoduje kožno podlago. Vrečka se torej redno prazni, bolnik pa mora tudi popiti vsaj dva litra tekočine dnevno. Urostomo vstavijo v primeru napredovalega raka mehurja ali raka maternice ali prostate. Vstavlja se tudi v primeru skrčenega ali zmanjšanega mehurja, ko gre za nevrogene okvare sečil. Prav tako se vstavi pri kombiniranih fistulah, v primeru hude urinske inkontinence, kjer je sečnica uničena, ter v primeru prirojenih nepravilnosti sečil ali če so sečila poškodovana.

Pogostost menjavanja vrečk

Kako pogosto je potrebno menjati vrečko, je odvisno od vrste vrečk. Če gre za dvodelni sistem, ki je sestavljen iz ločene plošče in vrečke, je potrebno menjati na dva do tri dni. Enodelni sistemi se menjajo pogosteje, in sicer na en do dva dni. Vrečko naj bi se izpraznilo, ko je napolnjena do tretjine oziroma slabe polovice. Toliko napolnjena namreč ni težka in ne vleče navzdol.

Kako poteka menjava vrečke?

Pri kolostomi je blato oblikovano in vrečka se zamenja, njena vsebina se izprazni v školjko, sama vrečka pa se vrže v smeti.  Pri enodelnem sistemu pa je potrebno zamenjati celoten pripomoček, pri tem je potrebno kožo na predelu stome umiti in osušiti, šele nato se lahko nalepi nova vrečka. 

Osebni zgodbi o življenju s stomo

Pogovarjali smo se z dvema mladima človekoma, ki s stomo nemoteno živita že nekaj let. Stoma jima omogoča popolnoma normalno življenje, brez bolečin, krvavitev, slabosti in ostalih hudih težav, ki so ju pestile pred vstavitvijo.

Bor Kokalj – stoma kot rešitev in pot do aktivnega življenja

Bor Kokalj iz Kranjske Gore je pri 13 letih zbolel za kronično vnetno črevesno boleznijo oziroma ulceroznim kolitisom. To je zelo zgodaj, saj se običajno ta bolezen pojavi med 15. in 25. letom, in prej ko se pojavi, agresivnejša je. Smola je bila tudi v tem, da je bil na zdravila, ki so bila na voljo, alergičen ali pa mu niso učinkovala dovolj dobro.

Vse skupaj je trajalo dve leti, potem pa so  mu odstranili celotno debelo črevo in naredili tako imenovani pouch – nekakšen rezervoar za blato, ki je pripet na zadnjično odprtino in služi namesto odstranjene danke. (Odvajanje je potem pogostejše in bolj tekoče. Pouch je oblikovan kirurško iz dela tankega črevesa.) Za stomo se Bor takrat ni odločil, saj je po operaciji imel nekaj težav z začasno stomo. Tako je preživel osem let in zaradi okužbe z bakterijo se je začelo hudo vnetje, ki ga ni bilo mogoče obvladati, zato so mu morali pouch odstraniti in namestiti stomo.

Star je bil 23 let in za njega je bilo to olajšanje, veselil se je je, saj pred tem ni mogel več niti hoditi,  onesveščal se je, imel stalne bolečine in izgubljal je veliko krvi. Za njega je bila stoma rešiteljica in mu je zelo olajšala življenje.

Zdaj nima nobenih težav. Zelo je športno aktiven v gorskem kolesarstvu, plezanju, hribolazenju in turni smuki. Nič ga ne omejuje, da se ne bi udejstvoval tudi v teh bolj intenzivnih športih. Včasih gre tudi na daljšo gorsko turo ali pa na daljše turno smučanje, na nogah je kar nekaj ur in res nima težav.

Kot pove, se mu niti ne vidi, da nosi vrečko. Partnerica je na začetku sicer imela neke zadržke, ko pa je videla, da on vse sam uredi in zaradi tega ni posebnih neprijetnosti, so se njeni zadržki razblinili.

Študiral je medicino, prav pred kratkim je diplomiral in oktobra bo začel delati kot zdravnik v bolnišnici. Razmišlja o specializaciji iz družinske medicine ali iz anestezije.

Želi pohvaliti tudi društvo Ilco Gorenjska, ki mu predseduje Irena Kalan. »Našli so me takoj, ko sem imel prvo operacijo odstranitve črevesja. Irena me je kontaktirala in mi pomagala, prav tako sem veliko pomoči prejel od mladinske skupine. Od njih sem dobil številne koristne informacije glede nege in ravnanja s stomo. Ko mi je bilo hudo, sem prav tako dobil podporo pri njih. Vzpostavili smo zelo močne prijateljske vezi, saj je najboljši prijatelj tisti, ki ti pomaga v stiski.«

Urška Adamič – s stomo do svobode in boljšega življenja

Urška Adamič iz okolice Ljubljane je pri devetnajstih letih prav tako zbolela za ulceroznim kolitisom. V dveh mesecih je bil zagon bolezni tako močan, da niti biološka zdravila niso bila dovolj učinkovita. Potrebno je bilo odstraniti velik del debelega črevesja in takrat je dobila stomo. Predvideno je bilo, da je stoma začasna, a so se pri drugi operaciji pojavili dodatni zapleti. Zdravniki so ji dali na izbiro, ali poskusi brez stome ali pa jo obdrži za stalno. Odločila se je, da jo bo obdržala, saj z njo ni imela nobenih težav.

Ko so ji rekli, da bo verjetno potrebno vstaviti stomo, še ni niti dobro vedela, kaj to je. Bila je tako zelo slabokrvna in v slabem zdravstvenem stanju, da niti ni dobro dojemala. Šele ko se je zbudila po operaciji, je videla, kako izgleda, in zdelo se ji je, da ni nič posebnega, zato se je brez večjih težav nanjo postopno tudi navadila. Ugotovila je, da je ne omejuje, da lahko gre na počitnice, da brez težav plava in da jo preprosto lahko sama zamenja. Na začetku je sicer dobila reakcijo na določene vrečke in treba je bilo ugotoviti, katere so zanjo bolj ustrezne, pri čemer  so ji z nasveti pomagale stomalne medicinske sestre. Zdaj stomo menja enkrat dnevno in kot pove, ji nikoli ne spusti.

Življenje s stomo se ji je spremenilo temeljito na boljše. Spet se je lahko družila s prijateljicami in šla, kamor koli je želela. Lahko plava, surfa in normalno opravlja vse druge stvari. Tudi na zmenkih s fanti ni imela nobenih težav. »Lepo sem razložila in večinoma, če so bili kolikor toliko zreli, so razumeli. Sem oseba, ki me ne zanima preveč, kaj si drugi mislijo o meni. In glede fanta si mislim, da če bi ga motila stoma, ne bi bil pravi zame. Glede tega se zares nisem obremenjevala.« Kaj ji stoma daje? »Meni osebno daje svobodo. Ni mi potrebno več pogosto hoditi na stranišče. Pred dvema letoma sem šla na potovanje v Francijo z avtobusom. Vozili smo se 25 ur in nisem imela nobenih težav.«