Prihaja zima in z njo tudi marsikatere zdravstvene preglavice. Kihanje, smrkanje, povišana telesna temperatura in še kaj so pozimi pogosti spremljevalci mnogih od nas. Kako to, da pozimi pogosteje zbolevamo, kaj lahko proti temu storimo sami in kako si pomagamo, smo med drugim vprašali Sandro Jović, dr. med., spec. druž. medicine, ki priporoča tako imenovano čebulno oblačenje, za najbolj zamrznjene med drugim svetuje tudi kakšno skodelico nesladkanega toplega čaja.

Avtorica: Katja Štucin

Letni časi vplivajo na razpoloženje ljudi. Večina ima rada toplejše mesece, ko so dnevi daljši, dejavnejši, zanimivi, bolj zdravi. Res namreč drži, da pozimi hitreje zbolimo kot denimo poleti. Po besedah Sandre Jović, dr. med., spec. druž. Medicine, je za to kar nekaj vzrokov:

»Pozimi se zaradi nižjih temperatur v okolici ljudje več zadržujemo v zaprtih prostorih, zaradi česar hitreje zbolimo za okužbami dihal, hkrati pa se tudi okužbe med ljudmi hitreje širijo. Vemo tudi, da gibanje na svežem zraku krepi naš obrambni sistem in nas na ta način varuje pred okužbami. Pozimi smo telesno manj dejavni, temperature na prostem so nižje, vreme je bolj vlažno. Vdihovanje hladnega zraka in izpostavljenost mrazu oslabi imunsko odpornost sluznice dihal in tako poveča možnost za pojav prehladnih obolenj.«

Seveda lahko sami poskrbimo za preventivo, karseda najbolje okrepimo imunski sistem in se izognemo nevšečnostim.

»Za zaščito pred okužbami lahko veliko naredimo tudi sami. Predvsem moramo poskrbeti za zadostno količino kakovostnega spanca in gibanja na svežem zraku ob pogoju, da smo primerno toplo oblečeni. Obrambno sposobnost telesa krepimo z uživanjem raznolike prehrane s primerno vsebnostjo vitaminov in uživanjem zadostne količine tekočine. Najprimerneje je oblačenje po principu čebule. Izogibati se moramo zadrževanju v velikih skupinah v majhnih prostorih,« priporoča Sandra Jović.

Kdaj k zdravniku

Misel na zimo je za mnoge hkrati misel na prehlade, kihanje, smrkanje, povišano telesno temperaturo, angino, celo gripo in še marsikatero bolezen. Katera obolenja pa so pozimi v resnici najpogostejša? Sandra Jović glede na svoje izkušnje opaža, da so pozimi med okužbami najpogostejše virusne okužbe dihal, ki jih povzročajo številni respiratorni virusi.

»Med virusnimi obolenji so še posebej nadležne okužbe z virusom gripe. Virusne okužbe se zlasti pri starejših ljudeh ali bolnikih s pridruženimi boleznimi lahko zapletejo z bakterijsko okužbo.«

Že na začetku izpostavljene asociacije pa so prepoznavni znaki tovrstnih okužb. »Med okužbami dihal se največkrat srečamo z okužbami zgornjih dihal, ki se kažejo s slabim splošnim počutjem, utrujenostjo, nosnim izcedkom, praskanjem ali bolečino v žrelu, glavobolom in blago povišano telesno temperaturo. Med pogostejšimi simptomi je tudi kašelj,« je jasna Sandra Jović. Če nas omenjeno doleti, si privoščimo vroč čaj, vitamine in počitek, pa se največkrat v nekaj dneh počutimo bolje.

Kateri pa so tisti znaki, ki nam povedo, da je čas za obisk zdravnika, ko nam domača oskrba preprosto ne more več pomagati? »Za večino okužb dihal ni potreben obisk zdravnika, saj je zdravljenje običajno simptomatsko in pride do samoozdravitve v nekaj dneh. To pomeni, da je treba počivati, uživati zadostno količino tekočin, zniževati povišano telesno temperaturo, blažiti bolečine in poskrbeti za prehodnost nosu.

Obisk pri zdravniku svetujemo v primeru več kot tri dni trajajoče visoke telesne temperature, izrazitega kašlja, težkega dihanja ali poslabšanja simptomov po začetnem izboljšanju. K zdravniku naj se prej odpravijo tudi ljudje s pridruženimi kroničnimi boleznimi, imunsko oslabljeni bolniki, starostniki in majhni otroci,« opozarja Sandra Jović.

Kdo so ranljive skupine

Po pojasnilih zdravnice torej ob večini okužb dihal ni potreben obisk zdravnika, pomaga torej blaženje simptomov, počitek, dovolj tekočine, kakšno zdravilo za zniževanje povišane telesne temperature in izpihovanje nosu, pa smo lahko že v nekaj dneh zdravi oziroma se počutimo bolje. Seveda, če ne sodimo v ranljive skupine. Vemo namreč, da zdrav, dejaven človek redkeje zboli kot denimo dojenček ali starostnik.

»S starostjo že naravno slabi imunski sistem. Starejši ljudje so telesno manj dejavni, več se tudi zadržujejo v zaprtih prostorih. Starostniki imajo običajno pridružene bolezni, zaradi katerih so bolj ogroženi tako za okužbe kot zaplete zaradi okužb.

Pogosto imajo pridružene motnje požiranja, kar predstavlja zaradi zahajanja hrane in tekočin v dihala večje tveganje za okužbe spodnjih dihal. Pri starostnikih se okužbe pogosto kažejo z neznačilno in težje potekajočo klinično sliko, zaradi česar jih ugotovimo kasneje in lahko ob že prisotnih zapletih,« pojasnjuje Sandra Jović in dodaja, da tudi dojenčki prej zbolijo kot večji otroci in odrasli, saj imunski sistem pri njih še ni do konca razvit. Simptomi in znaki so lahko drugačni in manj izraziti, zato jih kasneje prepoznamo. Potek okužb je lahko bistveno hitrejši, zato moramo odreagirati prej.

»Med bolj ranljivimi so sicer še vsi bolniki, ki imajo pridružene kronične bolezni, in bolniki, ki so zaradi različnih vzrokov imunsko oslabljeni,« še pove Sandra Jović.

Poskrbimo za preventivo

Preventiva je zagotovo boljša kot kurativa. Sami torej lahko preprečimo marsikatero okužbo z zdravim načinom življenja in s tem, da se nekoliko izognemo zadrževanju v majhnih prostorih, kjer je veliko ljudi. V prvi vrsti moramo poskrbeti za kakovosten spanec. Če smo nenaspani, se nam lahko imunski sistem poruši in veliko bolj bomo dovzetni za okužbe. Zdrava in raznovrstna prehrana lahko zelo vpliva na naše zdravje in, seveda, obratno – škodimo si lahko, če ne jemo po priporočilih stroke.

»Tudi pozimi veljajo enaka priporočila Svetovne zdravstvene organizacije glede prehrane. Svetujemo torej uživanje raznolike prehrane v obliki treh do petih obrokov dnevno. Če je vnos vitaminov in mineralov premajhen ali pa vnos maščob s hrano prevelik, vsekakor vpliva negativno na obrambno sposobnost telesa,« je jasna strokovnjakinja, ki na vprašanje, ali je pozimi treba dodajati kakšne vitamine, minerale v obliki prehranskih dopolnil, prav tako jedrnato odgovori, da ni potrebno, če uživamo raznovrstno prehrano in iz prehrane ne izključujemo določenih vrst hranil.

Kako pa je z gibanjem? Pozimi se veliko ljudi manj giblje kot v drugih letnih časih, še posebej zunaj. Nam lahko mrzel zrak denimo pri teku škoduje? Kakšna so priporočila glede gibanja pozimi, smo vprašali našo sogovornico. »Tudi pozimi je vsekakor zaželena telesna dejavnost, tako na prostem kot v zaprtih prostorih. Če se odločimo za šport zunaj, moramo še posebno pozornost nameniti pravilnemu oblačenju, po tako imenovanem principu čebule, to pomeni v več slojih.

Ob začetku telesne dejavnosti poskrbimo, da nam je toplo. Potem ko se ogrejemo, pričnemo z odstranjevanjem slojev oblačil do občutka ugodja. Ne smemo pozabiti na zaščito prstov rok in uhljev, ki so bolj izpostavljeni mrazu.«

Ah, ta mraz

Pozimi se marsikomu zdi, da se ne zna pravilno obleči. Včasih nas zebe, včasih nam je vroče. Zunaj je mraz, ko pridemo v avtobus, je vroče, potem se spet podamo ven pa na delovno mesto, kjer je ponovno vroče …

S pravilno izbiro oblačil lahko celo preprečimo kakšen prehlad. Poskrbeti moramo namreč, da nam ni niti prevroče niti prehladno. Vendar smo včasih zaradi hitrega spreminjanja temperature v hudi dilemi. Sandra Jović še enkrat več omeni tako imenovano čebulno oblačenje: »Priporočljivo je oblačenje v slojih, kar nam omogoča ohlajanje v primeru, da nam je pretoplo, hkrati pa dodajanje sloja oblačila omogoči ogrevanje v primeru mraza.

Kadar nam je vroče, se potimo, sčasoma pa nas v mokrih oblačilih začne zebsti in poveča se nevarnost za okužbo. Po drugi strani smo k okužbam tudi bolj nagnjeni, kadar nismo zadosti oblečeni in nas zebe.« Če nas preveč zebe, se lahko pogrejemo z vročim čajem, ki še kako prija v mrzlih, zimskih dneh.

Kako je pravzaprav s tekočino v tem obdobju, kakšne količine so priporočljive? »Topel čaj vsekakor pogreje tudi najbolj zmrznjene. Med tekočinami predvsem svetujemo uživanje vode ali nesladkanega čaja. Dnevna količina zaužite tekočine naj bo pri zdravem posamezniku približno dva litra dnevno,« še doda Sandra Jović.

Če vendarle zbolimo

Vsi vemo, da še tako dobra preventiva ne deluje vedno stoodstotno, saj nekako še kdaj pridemo v stik z virusi in bakterijami. Seveda je verjetnost veliko manjša, se nam pa lahko zgodi. Če vendarle pride do tovrstnih obolenj, moramo po besedah Sandre Jović ravnati odgovorno, tako do sebe kot tudi do drugih. »Večina prehladnih obolenj je samoomejujočih, kar pomeni, da ozdravimo brez posebnega zdravljenja že v nekaj dneh.

Če zbolimo, je zelo pomemben počitek v mirnem in primerno toplem prostoru. Potreben je večji vnos tekočin kot sicer, sploh kadar je prisotna povišana telesna temperatura, saj je tudi izguba tekočin iz telesa takrat večja.

Ob glavobolu ali bolečinah priporočamo protibolečinska zdravila. Povišano telesno temperaturo znižujemo z antipiretiki. Pri zamašenem nosu in nosnem izcedku si pomagamo s sredstvi, ki pomagajo izboljšati prehodnost nosu in zmanjšajo nosni izcedek. Proti kašlju se lahko borimo z učinkovinami, ki jih lahko dobimo brez recepta v lekarni.

Obnašati se moramo odgovorno in ostati doma, dokler ne ozdravimo, saj v nasprotnem primeru širimo okužbo med zdrave ljudi. V manjšem številu primerov so okužbe dihal bakterijske, takrat bo potreben obisk zdravnika in predpis antibiotika.«

Za večino okužb dihal ni potreben obisk zdravnika, saj je zdravljenje običajno simptomatsko in pride do samoozdravitve v nekaj dneh.

Zdravnika naj v primeru obolenj pozimi obiščejo bolniki v primeru več kot tri dni trajajoče visoke telesne temperature, izrazitega kašlja, težkega dihanja ali poslabšanja simptomov po začetnem izboljšanju.

Če se okužimo, se moramo obnašati odgovorno in ostati doma, dokler ne ozdravimo, saj v nasprotnem primeru širimo okužbo med zdrave ljudi.