Gripa, prehlad, covid – kako razlikovati med temi obolenji? Katere skupine ljudi so najbolj ogrožene? Kdaj ostati doma? Kako se pozdraviti?

Pogovarjali smo se z Ines Kebler, dr. med., spec. javnega zdravja, z Nacionalnega inštituta za javno zdravje Območne enote Celje.

Vzorci iz tedenskih rezultatov, ki jih prejemajo iz laboratorija, so za sredino decembra kazali, da je bilo med nami največ rinovirusov in covida, kar je po besedah naše sogovornice kontinuiteta zadnjih nekaj tednov. Le posamezni primeri okužb pa so se kazali z virusi gripe in respiratornim sincicijskim virusom (RSV). Vrh pojavljanja gripe pričakujejo konec januarja in začetek februarja. Povečanje pojavnosti RSV se pričakuje nekoliko prej, in sicer že začetek januarja.

Kako vemo, ali nas je napadel virus gripe, prehlada ali covida-19?

Kot je povedala Ines Kebler, na prvi pogled težko rečemo, kateri je povzročitelj, ko nekdo preboleva respiratorno okužbo. »Edini zagotovi način, da pridobimo to informacijo, je testiranje. Vendar se ob tem poraja vprašanje, koliko je to potrebno oziroma smiselno. Če smo bolni, je pomembno, da ne glede na povzročitelja oziroma vrsto okužbe ostanemo doma. Glede prehlada so simptomi znani: zamašen nos in izcedek iz nosu, boleče grlo, glavobol, kašelj. Povišana temperatura ni značilna za prehlad, običajno ga prebolimo stoje. Za prehlad velja, da traja sedem dni, če ga zdravimo. Če ga ne zdravimo, pa traja en teden. Mine torej sam od sebe, mi pa si lahko le lajšamo simptome,« je pojasnila Ines Kebler in nadaljevala s simptomi gripe in covida.

»Pri gripi je prisoten kašelj, ki pravzaprav najbolj izstopa, povišana temperatura in generalizirana mišična bolečina – bolečine v mišicah čutimo v vsem telesu. Pri covidu različne vrste virusa povzročajo različno simptomatiko.«

Kako ločimo navaden prehlad od gripe?

Simptomi	Prehlad	Gripa
Vročina	redko	visoka, nad 38 stopinj Celzija, več dni
Glavobol	redko	močan
Bolečine po telesu	blage	ponavadi srednje močne
Utrujenost, šibkost	srednje močno	trajajo 2-3 tedne
Izčrpanost	nikoli	v zgodnji fazi in huda
Poln nos	pogosto	redko
Kihanje	ponavadi	redko
Bolečine v žrelu	pogosto	redko
Kašelj	prisoten	prisoten
Komplikacije	vnetje sinusov ali ušes	bronhitis, pljučnica
Preventiva	nobene	sezonsko cepljenje, protivirusna zdravila
Zdravljenje	občasno zmanjševanje kliničnih znakov	protivirusna zdravila, podporno zdravljenje

vir: https://www.abczdravja.si/diagnostika-in-zdravljenje/zdravila-za-prehlad/

Kateri virus kroži zdaj?

»Pri tej različici, ki trenutno kroži, opažamo, da se kot simptom pojavlja sprememba okusa in vonja, pojavi se lahko driska, poleg tega sta značilna tudi kašelj, izcedek iz nosu oziroma zamašen nos. Trenutno hujših potekov ne zaznavamo. Bolezen pa še vedno predstavlja tveganje za določene tvegane skupine ljudi, ki imajo pridružene kronične bolezni,« razlaga naša sogovornica in izrazi skrb v zvezi s kroničnimi bolniki. »Pri vseh respiratornih obolenjih se pri kroničnih bolnikih bojimo tega, da se ob okužbi z virusom iztiri tudi njihova kronična bolezen. Zdravljenje pri teh bolnikih je pogosto dolgotrajnejše in vprašanje je, ali se bo njihovo zdravje po preboleli okužbi vrnilo na raven pred obolenjem.«

Respiratorni sincicijski virus

Katere skupine prebivalstva ogroža RSV?

»Običajno so najbolj izpostavljeni in najbolj prizadeti dojenčki in majhni otroci. S tem virusom naj bi se do drugega leta starosti srečali vsi otroci in večina jih okužbo preboli kot prehlad. So pa med njimi določene skupine, ki so bolj ogrožene, predvsem dojenčki, mlajši od šest mesecev, ki imajo pridružene bolezni, kot so srčna obolenja, pljučne bolezni ali tisti, ki so rojeni kot nedonošenčki. Pri naštetih se lahko razvijejo hujše oblike bronhiolitisa, ki zahtevajo zdravljenje v bolnišnici. Zelo težko je videti otroka, ki težko diha in mu je vsak vdih velik napor,« pove Ines Kebler in doda, da so k težjemu poteku RSV lahko nagnjeni tudi starejši kronični bolniki od 65 let naprej. Tudi tu lahko ob okužbi pride do iztirjenja osnovnih bolezni.

Naša sogovornica še poudari, da je od jeseni možno cepljenje nosečnic proti RSV. Zakaj je pomembno prav za nosečnice? »S tem zagotovimo zaščito pred okužbo s tem virusom novorojenčkom v prvih šestih mesecih po rojstvu. Protitelesa prek posteljice prehajajo do ploda in ga na ta način ščitijo prve pol leta njegovega življenja, tako preprečujemo težje poteke bolezni. Cepljenje priporočamo vsem nosečnicam od dopolnjenega 24. tedna nosečnosti naprej in do 36. tedna.«

Zdravljenje virusnih okužb

Virusnih okužb se ne da zdraviti z antibiotiki, zdravimo le simptome, ki jih okužba povzroča. Ob visoki telesni temperaturi si lahko pomagamo z zdravili, kot sta paracetamol in ibuprofen, kupimo jih v lekarni. Ta zdravila pripomorejo k lajšanju bolečin v mišicah in glavobola.

Pri bolečinah v grlu in žrelu si lahko pomagamo s pastilami in razpršili. Nekatere imajo antiseptične učinkovine in lahko vsebujejo blag anestetik, ki nekoliko omrtviči boleče žrelo, druge z naravnimi rastlinskimi izvlečki pomirjajoče učinkujejo na vneto sluznico.

Kako si pomagamo pri kašlju?

»Kašelj je lahko suh in dražeč ali produktiven z izmečkom. Pri suhem in dražečem kašlju delujejo sirupi proti kašlju. Če je kašelj produktiven, si izkašljevanje olajšamo tako, da zredčimo gosto sluz. Pri tem pomagajo sirupi za izkašljevanje in tako imenovani mukolitiki, ki zmanjšujejo lepljivost sluzi. Vsi našteti pripravki so na voljo v lekarnah brez recepta. Vendar je potrebno biti pazljiv in upoštevati režim jemanja ter morebitne kontraindikacije. Vsi pripravki niso primerni za vsakega, zlasti to velja pri majhnih otrocih.«

Pnevmokokne okužbe

Naj na tem mestu poudarimo tudi pnevmokokne okužbe, ki pa niso virusne. Pnevmokokne okužbe povzroča bakterija Streptococcus pneumoniae (pnevmokok). Obstaja več kot 90 serotipov in od teh lahko večina povzroča bolezni.

Kako sploh zbolimo za pnevmokokno okužbo?

Na strani NIJZ so zapisali, da so pnevmokoki lahko normalno prisotni v sluznicah dihal, predvsem v nosu in žrelu. Med ljudmi se prenašajo s kužnimi kapljicami, ki nastanejo ob kihanju in kašljanju. Da zbolimo, mora biti naša imunska odpornost zmanjšana. Tudi pnevmokoki najbolj ogrožajo majhne otroke, starejše ljudi, kronične bolnike in bolnike z zmanjšano imunsko odpornostjo. Predhodne virusne okužbe dihal, ki oslabijo lokalno odpornost, prav tako pripomorejo k večjemu tveganju za okužbo s pnevmokoki.

Kakšne bolezni povzroča pnevmokok?

Kot je še navedeno na strani NIJZ, pnevmokok povzroča kar hude bolezni: vnetje obnosnih votlin, vnetje srednjega ušesa, pljučnico, okužbo krvi (bakteriemijo, sepso) in vnetje možganskih ovojnic (meningitis). Nekatere hujše pnevmokokne okužbe (invazivna pljučnica, sepsa, meningitis) so lahko življenje ogrožajoče.

Pri otrocih najpogosteje gre za vnetje srednjega ušesa. Pri tem čutijo bolečino v ušesu, bobnič je pordel in napet, pojavi se lahko izcedek iz ušesa, telesna temperatura se lahko zviša, pri dojenčkih se lahko pojavita razdražljivost in driska.

Pnevmokokna pljučnica se pojavi dan do tri dni po okužbi, pojavi se nenadoma. Značilni simptomi so mrzlica, povišana telesna temperatura, kašelj z rumenim gnojnim izmečkom, ostra bolečina v prsih, ki se poslabša pri globokem vdihu. Značilno je tudi težko, pospešeno dihanje, utrip srca se poviša in pride lahko do splošne oslabelosti.

Sepsa je okužba krvi, ki se pri štirih od sto otrok konča s smrtjo. Smrtnost se še poveča v primeru starejših oseb.

Pnevmokokni meningitis je huda bolezen. Zanj so značilni naslednji simptomi: glavobol, utrujenost, bruhanje, razdražljivost, povišana telesna temperatura, trd vrat, nevrološki izpadi, krči in koma. Smrtnost bolnikov s pnevmokoknim meningitisom je približno 10 %, poleg tega se pri preživelih pogosto pojavijo nevrološke posledice.

V Sloveniji pogostejše

V Sloveniji je pogostost invazivnih pnevmokoknih okužb višja kot v precejšnjem številu evropskih držav, kjer so uvedli redno cepljenje proti pnevmokoku in s tem znižali stopnjo okužb.

Pnevmokokne okužbe se najpogosteje pojavljajo pri otrocih do petega leta in pri starejših od 65 let. Največ okužb pa je vendarle pri otrocih, ki so stari eno leto, in sicer pri enem na tisoč ali enem od dva tisoč otrok letno. V drugih starostnih skupinah se pnevmokokne okužbe redkeje pojavljajo. V Sloveniji je leta 2021 zaradi invazivnih pnevmokoknih okužb umrlo 14 oseb.
Ker gre za bakterijsko okužbo, se zdravi z antibiotikom. Žal pa v zadnjem času opažajo odpornost pnevmokokov na antibiotike, zaradi tega je zdravljenje težje. Zato se pri jemanju antibiotikov priporoča natančno upoštevanje navodil zdravnika in farmacevta, še posebej pa je pomembno preprečevanje okužb, predvsem s cepljenjem, še priporočajo na NIJZ.