Avtor: Maja Vičič, dr. med.
Izcedek iz nosa, strokovno imenovan rinoreja, opredelimo kot vsak sluzast izcedek, ki pride iz nosu. Izcedek se dokaj pogosto pojavlja, vendar je redko nevaren. Stanja, na katera moramo ob tem pomisliti, so virusne (npr. prehlad) in bakterijske okužbe zgornjih dihal, obnosnih votlin, tujek v nosu, nosni polipi, preobčutljivostna oziroma alergična dogajanja v smislu t.i. alergičnega rinitisa, rakavih bolezni nosu in obnosnih votlin, pozabiti pa ne smemo niti na poškodbe glave.
Izcedek se pogosto pojavi tudi po prenehanju uporabe zdravil, ki zmanjšujejo vnetno dogajanje v predelu nosne sluznice. Nekatere od njih bolniki običajno kupijo v lekarni brez recepta. Pri otrocih je poleg omenjenega treba pomisliti tudi na stanje, pri katerem je ena stran zadnjega dela nosne votline, hoana, delno ali popolnoma zaprta in povzroča stalen izcedek iz nosu.
Vaš izbrani družinski zdravnik ali pediater vam bo pred morebitnim zdravljenjem vedno zastavil nekaj vprašanj. Treba je opredeliti, kdaj se je izcedek pojavil – ali je izcedek nastal nenadoma ali pa se je »priplazil« postopoma. Prav tako je treba opredeliti čas trajanja izcedka. Eden izmed ključnih podatkov, ki pomaga postaviti diagnozo, je izgled izcedka, saj je pomembno, kakšne gostote in videza je izcedek. Le-ta je lahko voden, vlecljiv, prosojen, gnojen, krvavkast.
Izcedki pri alergijah so pogosto belkasto prosojni, pri okužbah zgornjih dihal, predvsem bakterijskih, pa večinoma gnojni. V primeru tujka ali kroničnega vnetja obnosnih votlin je celo smrdeč. Zdravnik vas bo vprašal, ali je izcedek stalen oz. ali se večkrat ponavlja. Vedeti mora tudi, ali je izcedek povezan z zunanjimi okoliščinami in letnim časom. Pri alergikih je izcedek lahko sezonski, torej vezan na določena obdobja cvetenja oziroma prekomerno izpostavljenost rastlinskim pelodom.
Pozorni morate biti tudi na prisotnost krvi v izcedku. Največkrat se kri pojavi pri popolnoma nenevarnih okužbah nosne sluznice, kar pa je lahko tudi eden izmed prvih znakov malignih obolenj v predelu nosu in obnosnih votlin, zato previdnost vendarle ne bo odveč. Zelo pomemben je tudi podatek, ali obstaja povezava med izcedkom in izpostavljenostjo drugim zunanjim in dražečim snovem v zraku okolja, v katerem bolnik živi in dela, ter ali je poleg izcedka prisoten še srbež, rdečina okoli nosu, glavobol, vnete oči, piskanje v pljučih (slednja znaka poleg izcedka nakazujeta možnost alergije), povišana telesna temperatura.
Zdravniku nikoli ne smete zamolčati morebitne poškodbe glave, seznaniti pa ga morate tudi z drugimi telesnimi znaki, ki morda kažejo na širše ozadje bolezni. Seznaniti ga morate z vsemi zdravili proti izcedku, ki ste jih oz. jih še vedno jemljete. Pri otrocih je dobro pomisliti tudi na zlorabo drog, predvsem kokaina, ki je v porastu tudi med slovenskimi mladostniki.
Pozorni bodite na to, ali se izcedek pojavlja samo iz ene ali obeh nosnic. Slednje nakazuje predvsem na alergično in vnetno dogajanje v predelu nosne sluznice, enostranski izcedki pa nakazujejo vnetna dogajanja v predelu obnosnih votlin na tisti strani, kjer je izcedek, ter morebitno prisotnost tujka ali rakave bolezni na tisti strani.
Prekomeren izcedek iz nosu in obnosnih votlin lahko zateka v žrelo in predel grla, kar lahko povzroči draženje ter blago vnetje žrela, ter pokašljevanje, ki je izrazitejše ponoči.
Poleg tega lahko prihaja do pogostih vnetij srednjega ušesa, saj lahko sluzni čepi zamašijo povezavo med žrelom in srednjim ušesom, t.i. Evstahijevo cev. Če taki sluzni čepi zamašijo prehod med nosno in obnosno votlino, pride do vnetij obnosnih votlin.
Zdravnika je smiselno obiskati v primeru, ko je izcedek prisoten več kot dva do tri tedne oziroma tja do 10 dni pri otrocih, če je prisotna bolečina, povišana telesna temperatura, če je izcedek smrdeč, enostranski, gnojen, krvav in če se je pojavil po poškodbi glave. Gnojni izcedki niso vedno razlog za zdravljenje z antibiotikom, saj se le-ti pogosto pojavljajo v prvih dneh virusnih obolenj dihal, ki pa ne zahtevajo antibiotičnega zdravljenja.
Še pomembneje pa je, da nosnega izcedka, sploh če je dolgotrajen, gnojen, krvav in enostranski, ne zdravimo kar naprej z antibiotikom v upanju, da gre le za bakterijsko vnetje, saj se za marsikaterim dolgotrajnim izcedkom skriva rakava bolezen. Zato je treba vsakega bolnika z dolgotrajnim izcedkom natančneje pregledati.
Splošna navodila priporočajo vlaženje zraka, uporabo slanih raztopin za vlaženje nosne sluznice ter vzročno zdravljenje bolezni, ki je povzročila izcedek.