Stresu se je danes skorajda nemogoče izogniti, saj je žal vse več ljudi zaradi vedno hladnejše družbene klime v strahu za službo in prihodnost, na eksistencialne prepreke na poti pa ni odporna nobena generacija. Čeprav naj bi nekaj stresa imel pozitiven vpliv, se pogosto zgodi, da strah, anksioznosti, skrbi in nespečnost prestopijo meje zaželenega in začnejo ogrožati občutek varnosti in zadovoljstva pri ljudeh.

Avtor: Anja Kuhar

Če smo pristaši naravnejših načinov zdravljenja, si lahko pomagamo z darovi narave, z zdravilnimi zelišči, ki imajo v ljudski folklori skorajda sveto mesto. Poleg preventivnega očiščevanja organizma različna zelišča delujejo na težave, s katerimi se soočamo. Med najbolj znana pomirjevala sodi baldrijan. Kako deluje in katera zelišča nam še lahko pomagajo v boju proti stresu, ve Jože Kukman, mag. farmacije. Gospod je zakladnica znanja o teh prvobitnih naravnih lekih, zdravilnim rastlinam pa se je zapisal že z rosnimi šestnajstimi leti kot dijak in si skozi življenje nabral častitljivih 60 let izkušenj. Po sledeh patra Simona Ašiča je stopil pred približno dvajsetimi leti in sedaj svoje znanje razdaja v lekarni Cistercijanske opatije Stična, še posebej rad pa pomaga tistim, ki si sami ne morejo privoščiti zdravil in si jih s pomočjo njegovih navodil lahko sami pripravijo doma.

Za vsako bolezen raste rož’ca na svetu …

… je vedel že Kosobrin. Na njegovo modrost in plemenitost me je spominjal topel sogovornik, ki mi je razkrival skrivnosti domače lekarne iz naravnih zeli, predvsem tistih, ki na človeka delujejo pomirjujoče in sproščujoče. Med njimi izpostavlja ambasadorja pomirjujočih zeli, baldrijan ali valeriana. »Človeka temeljito umiri, poleg tega pa ni treba povečevati odmerka in ga lahko jemljejo skoraj vse generacije. Izrazito pomirjevalni sestavini v njem sta valerin in izovalerin«, jemljemo pa ga lahko v obliki čaja ali tinkture, saj vsi poznamo baldrijanove kapljice. Ker nekaterim ljudem njegov vonj in okus morda ne odgovarjata, je na voljo tudi v obliki tablet, s katerimi se izognemo tej težavi.

Druga rastlina, ki nam lahko pomaga, je melisa, ki jo Kukman poetično opiše kot rastlino, ki »odganja nelagodno razpoloženje in vrača veselje«. Ker je na slovenskih vrtovih že zelo domača in razširjena, si lahko, ko pritisnejo skrbi, zaradi njene dostopnosti hitro pripravimo zeliščni poparek.

Baldrijanu in melisi delajo družbo tudi poprova meta, sivkini cvetovi, kamilice, bazilika v listih, rman in plahtica ali hribska resa, pri čemer je slednja med ljudmi poleg pomirjujočega učinka zelo znana tudi po blagodejnih učinkih na ženske težave, kot so boleče menstruacije in težave v menopavzi. Kukman ne pozabi omeniti niti hmeljevih storžkov, katerih sproščujoči učinek v obliki piva je znan večini ljudi, ter pasijonke, pri kateri se za pripravo čaja uporabljajo tako cvetovi kot tudi listi.

Šentjanževka, najboljši naravni antidepresiv

Med ljudmi je za preganjanje žalosti zelo cenjena šentjanževka, pove Kukman, ki veljala za najboljši naravni antidepresiv. Opozori, da šentjanževke ni priporočljivo mešati z določenimi zdravili, kot so »antidepresivi, kortikosteroidi oz. protivnetna sredstva ter hormoni proti zanositvi oziroma kakršnikoli hormoni«, zato se je treba pred uporabo prepričati, katera zdravila človek lahko vzporedno jemlje, da ne pride do kontraindikacij.

Druge oblike uporabe

Zdravilne rastline pa lahko poleg čajev uporabljamo še na druge načine. Kukmanove izkušnje govorijo, da so priljubljeni npr. alkoholni izvlečki oz. tinkture, grenčice ter dišavne blazinice in blazine, v katere zašijemo mešanico zelišč, kot so poprova meta, sivka, rožmarin itd. Človek med spanjem vdihuje njihova eterična olja, ki hlapijo in v zelo majhnih količinah prehajajo v telo.

Sproščujoče zdravilne kopeli

Kopeli, še posebej v kombinaciji z masažo, učinkovito sproščajo posameznike, ki jim življenje greni stres. Takšno sprostitev si zlahka pripravimo sami doma. Kukman svetuje kopel s sivkinimi cvetovi, kopel s kamilicami ali kopel z rožmarinom:

»Vzamemo tri pesti enega izmed naštetih zelišč, ga poparimo z vročo vodo in pustimo stati približno 10 minut, določene rastline lahko tudi prevremo, potem pa tekočino vlijemo v kopalno kad. Vanjo natočimo vodo telesu ugodne temperature, ki naj nam, ko se uležemo,  sega do prsi.« Kopel naj traja približno 15 minut, da se človek popolnoma sprosti – »deloma preko kože, še bolj pa preko dihal«. Kopeli izvajamo trikrat tedensko po 15 minut.

Niso vse zdravilne rastline pomirjujoče

Ko me je zanimalo, ali se moramo kateremu izmed zdravilnih zelišč v obdobjih stresa izogniti, sem dobila odgovor, da je eno izmed takšnih zelišč zagotovo zeleni čaj, ki je »sicer zelo cenjeno zelišče, ki pa ima ravno nasprotni učinek in namesto sprostitve človeka spodbudi, poživi.« Obenem dodaja, da se velja v obdobjih zmanjšane psihične stabilnosti izogibati tudi pravi kavi, ki ima prav tako spodbudne učinke in lahko stres še poslabša.

Naberimo sami

Temna senca recesije je padla tudi na področje zdravil in Kukman opaža, da vse več ljudi sicer pokliče za nasvet, nato pa si naravno zdravilo pripravijo sami. Sam svoje nasvete z veseljem in radodarno deli, saj se mu zdi pozitivno, da si ljudje pomagajo sami, res pa je, da znajo včasih zmešati skupaj zelišča v kombinaciji, ki ni ravno priporočljiva, zato si velja pridobiti nekaj teoretičnega znanja. Sam je sicer zagovornik učenja ‘na terenu’, saj se človek največ nauči, če gre v naravo, tam vidi rastlino, lahko jo utrga, povonja. Nekako v smislu celotne filozofije vračanja k naravi.

Prijeten klepet, ki je potekal v skoraj skrivnostnem vzdušju in pri katerem je bilo v zraku ves čas čutiti gospodovo globoko predanost svojemu poklicu in spoštljivost do zdravilnih rastlin, je Kukman zaključil s čudovito mislijo: »Za stres in napetost velja, da je prvo zdravilo beseda.« Ne pozabimo torej na človeško toplino in higieno medosebnih odnosov, ki je tako protistresna kot tudi eden izmed najbolj naravnih antidepresivov.

September, 2012