Mišično tkivo je specializirano za krčenje, njegove celice pa so nitaste ali vretenaste ter razporejene bodisi vzporedno bodisi manj urejeno. Krčenje mišičnih vlaken omogočajo številne nitaste beljakovine, ki so v različnih mišicah razporejene različno, zaradi česar so tudi načini krčenja mišičnih vlaken različni. O poškodbah mišic, še posebej pa o natrganih in pretrganih mišicah, smo spregovorili z Barbaro Karner Špragar, dipl. fizioterapevtko.

Do poškodbe mišičnega tkiva lahko pride pri vsaki telesni aktivnosti, poškoduje pa se lahko kateri koli del mišice, čeprav so določeni deli telesa za poškodbe dovzetnejši kot drugi. Natrganje, pretrganje ali nategnitev mišičnih vlaken nastane, ko mišico z nenadnim gibom čezmerno raztegnemo. V poškodovanem delu pride do krvavitve, otekline, mišica pa je zategnjena.

Avtorica: Andreja Košir 

Kako ukrepati?

Barbara Karner Škrabar poudarja, da je treba pri natrgani ali pretrgani mišici predvsem počivati. Preden se odločimo za nadaljnje korake rehabilitacije se po besedah strokovnjakinje priporoča ustrezna diagnostika, denimo diagnostični ultrazvok, čeprav ta ni vedno na voljo, poleg tega pa se veliko ljudi, ki si poškodujejo mišico, sploh ne odpravi do zdravnika, ampak si poskušajo pomagati sami.

Njim sogovornica priporoča počitek in hlajenje prizadetega dela. »Hlajenje je pri tovrstnih poškodbah zares bistvenega pomena. Priporočam, da si oseba poškodovano mesto redno hladi vsaj 48 ur po poškodbi, večkrat na dan. Na prizadeto področje lahko za 10 do 20 minut položimo oblogo, lahko hladimo kar s kocko ledu, s katero poškodovano mesto masiramo do pojava rdečine, vendar ne več kot dve minuti. To ponavljamo večkrat na dan. Pri pretrganih ali natrganih mišicah povijanje ne pride v poštev, to je primernejše takrat, ko se poškoduje sklep, saj je treba to področje fiksirati,« pojasni sogovornica.

Počitek je pri pretrgani ali natrgani mišici zares bistvenega pomena. Po priporočilih fizioterapevtke poškodovani ud ne sme viseti, ampak ga moramo rahlo dvigniti, nekoliko višje od srca. Seveda se do neke določene mere lahko gibamo, vendar pa moramo biti pozorni, da prizadete mišice kakor koli pretirano ne obremenjujemo.

Od naravnih pripravkov je pri težavah s pretrgano ali natrgano mišico še posebej učinkovita arnika, ki zmanjšuje bolečino in pozitivno vpliva na celjenje poškodovanega dela.

Preberite tudi prispevek: Ko zabolijo sklepi in mišice – ABCzdravja.si

Je ob poškodbi mišice nujen obisk zdravnika?

Strokovnjakinja svetuje, da ljudje zdravnika obiščejo takrat, ko je bolečina res zelo huda in ostra, pa tudi v primeru, ko je poškodba jasno vidna, torej če je ranjena tudi koža. »Če navzven ni vidnih znakov poškodbe, priporočam, da oseba počiva ter da dan ali dva spremlja bolečino in posluša svoje telo. V primeru, če se stanje ne izboljša ali če je bolečina iz dneva v dan kljub počitku in hlajenju hujša, je nujen obisk pri zdravniku, ki bo opravil vse potrebne diagnostične postopke.«

Diagnostika se navadno izvaja z ultrazvokom, ki jasno pokaže, kateri del je prizadet in kako obsežna je poškodba. Brez ustrezne diagnostike lahko fizioterapevt navadno samo ugiba, za kakšno vrsto poškodbe gre in se odloči za terapijo, za katero ve, da ne bi povzročila še kakršne koli dodatne škode.

Sicer poškodovana mišica potrebuje od štiri do šest tednov, da se zaceli oziroma je spet pripravljena za različne obremenitve. Čas celjenja je odvisen predvsem od vrste poškodbe mišice. Kot poudarja Barbara Karner Škrabar, znanost tudi na tem področju zelo napreduje: »Neki vrhunski športnik, denimo, tudi zaradi natrgane mišice ne bo popolnoma miroval, ampak bo deležen ustrezne oblike rehabilitacije, s pomočjo katere bo tudi v času poškodbe ohranjal mišično moč. Če pa je poškodba obsežnejša, je vendarle potreben počitek, nato pa izvajanje ustrezne terapije.«

Rehabilitacija pri fizioterapevtu

Vrsta rehabilitacije je zelo odvisna od tega, za kakšno poškodbo gre. Pri natrganih in pretrganih mišicah fizioterapevti navadno uporabljajo terapevtski laser, ki deluje neposredno na bolečino in oteklino. Barbara Karner Škrabar pove, da je navadno potrebnih od tri do pet tretmajev. Izbira vrste in načina rehabilitacije je odvisna od primera do primera, pa tudi od tega, kako hitro posameznik poišče pomoč.

Kadar fizioterapevt sumi, da so poleg mišice poškodovana tudi vlakna na narastiščih, potem se odloči za kombinacijo terapije z laserjem in terapevtskim ultrazvokom, ki deluje kot globinska masaža. Če bolnik trpi zares močne bolečine, Barbara Karner Škrabar priporoča uporabo tensa.

Vendar pa mora fizioterapevt zares dobro proučiti primer in se za ustrezno vrsto rehabilitacije odločiti glede na vsakega posameznika.

Poškodbe mišičnih vlaken lahko preprečimo

Sogovornica sicer svojim pacientom poleg rehabilitacije vedno svetuje tudi glede preventive: »Pomenu preventive pred poškodbami je treba dati zares velik poudarek. Pacientu je treba pokazati, kako se pravilno ogreti in mišico pripraviti na obremenitev, ga po potrebi popraviti … Le tako lahko nekaj konkretnega naredimo v smeri preprečevanja neželenih poškodb mišic.«

Zelo priporočljivo je torej, da se pred vsako aktivnostjo oziroma obremenitvijo temeljito ogrejemo, vključiti pa moramo tudi raztezne vaje. Kot pravi Barbara Karner Škrabar, nanje pozabljajo prav vsi, tako rekreativni kot profesionalni športniki.

»Mišico je treba najprej primerno ogreti, jo prekrvaviti, šele nato sledi raztezanje. Vse to je sestavni del pravilnega ogrevanja. Če to upoštevamo, je možnost nastanka poškodbe veliko manjša. Seveda to ne pomeni, da zaradi tega, ker smo se ogreli, do poškodbe ne more priti, vendar pa je tveganje bistveno manjše,« pomen primernega ogrevanja pojasni sogovornica.

Priporočljivo je splošno ogrevanje celotnega telesa, s katerim poskrbimo, da se pospeši srčni utrip in dvigne temperatura telesa. Če se ogrevamo pravilno in strukturirano, zadostuje že osem minut. Ko se ogrejemo, naj sledi statično raztezanje, s katerim bomo preprečili preraztegnitev oziroma natrganje mišice že ob samem ogrevanju. Sogovornica poudari, da je treba za ustrezno raztezanje poskrbeti tudi ob koncu vadbe, s čimer se izognemo neprijetni zapozneli mišični bolečini. »Nekateri ljudje imajo težave z bolečinami v mišicah tudi med samo aktivnostjo, zato jim priporočam, da se tudi med aktivnostjo ustavijo in mišico raztegnejo. Napetost bo najverjetneje popustila, tako pa bo oseba preprečila nastanek poškodbe,« pove Barbara Karner Škrabar.

Preberite tudi prispevek: Ste aktivni? – ABCzdravja.si

Po besedah sogovornice so za poškodbe sicer najbolj dovzetne mišice nog, predvsem sprednja in zadnja stegenska mišica in meča.

Na to, ali je mišica podvržena poškodbi ali ne, ne vpliva samo ogrevanje, ampak tudi hidriranost telesa, skrb za ustrezno prehrano in zakisanost telesa, ki se na primer odraža v zakrčenosti mišic.

Najrazličnejše oblike poškodb mišično-skeletnega sistema lahko preprečimo (to velja predvsem za ljudi po 40. letu starosti), da z redno vadbo ohranjamo minimalno mišično moč. Po besedah strokovnjakinje zadostuje, da smo telesno aktivni že dvakrat ali trikrat tedensko. Priporoča denimo vadbo v fitnesu, katero od oblik funkcionalne vadbe, jogo … Zelo pomembno je, da ohranjamo primerno gibljivost ter tako preprečujemo zakrčenost mišic. Poleg tega pa je zelo pomemben tudi počitek. »Ljudje se moramo znati poslušati in ne gnati telesa preko njegovih meja,« sklene pogovor Barbara Karner Škrabar.