Vsakega izmed nas je verjetno že kdaj kot strela z jasnega ‘zagrabil krč’, ta neprijetna in boleča nadloga, ki pomeni nenadno nehoteno skrčenje mišic. Pogosto nastane kot posledica njihove preobremenjenosti in se največkrat pojavi v mišicah spodnjih udov.
Mišični krči niso nič nenavadnega in v večini primerov tudi nič nevarnega, drži pa, da jim pogosto ne vemo vzroka. Kaj natančno mišični krči sploh so, zakaj nastanejo, kako jih ublažimo in nenazadnje, v kakšni povezavi so s fibromialgijo, smo povprašali prof. dr. Janeza Zidarja, dr. med., z Inštituta za klinično nevrofiziologijo Kliničnega centra Ljubljana.
Avtor: Anja Kuhar
Kako bi na kratko razložili, kaj je mišični krč?
Mišični krč je pogosta težava, s katero prihajajo ljudje k zdravnikom družinske medicine in nevrologom. Verjetno ni človeka, ki vsaj enkrat v življenju ne bi doživel krča. Zdravnika pa obiščejo le tisti, ki se jim krči ponavljajo.
Za mišične krče je značilno nenadno, neprijetno oz. boleče skrčenje ali stisnjenje mišice, ki traja nekaj minut ali več, pri čemer mišica otrdi. Močni krči lahko vzbudijo dolgotrajno, tudi več dni trajajočo mišično bolečino in oteklino. Navadno zajamejo posamezno mišico ali njen del, lahko pa manjšo skupino mišic. Prizadeta je lahko katerakoli skeletna mišica, večkrat kot druge pa mišice spodnjih udov, še posebej meča in stopalne mišice. Pogosto jih sproži krčenje mišice, krče pa prekinemo z raztegnitvijo mišice. Večina raziskav kaže, da nastanejo zaradi spontane nenormalne aktivnosti v živčnih končičih, ki oživčujejo mišice in ne v mišici sami.
Kdaj in zakaj prihaja do mišičnih krčev?
Vzroki krčev so različni. Nastanejo zaradi bolezni, ki prizadenejo t. i. gibalne živčne celice, ki oživčujejo mišice (npr. amiotrofična lateralna skleroza, otroška paraliza, bolezni živčnih korenin, polinevropatije).
Vzrok so lahko presnovne motnje, npr. v nosečnosti, nedelovanje ledvic, ciroza jeter ali slabo delovanje ščitnice. Sproži jih lahko tudi akutna izguba telesne tekočine (znojenje, hemodializa, driska, bruhanje) in različna zdravila (npr. statini – zdravila za zmanjšanje koncentracije holesterola v krvi, agonisti beta adrenergičnih receptorjev, diuretiki), lahko pa se podedujejo.
Vzroka pa mnogokrat ne poznamo. V slednjem primeru gre običajno za starejše osebe s ponavljajočimi se nočnimi krči v mečih in stopalih.
Kako pa so mišični krči povezani s telesno aktivnostjo?
Krči lahko nastanejo že med aktivnostjo, pogosteje pa v mirovanju po njej. Vzrok tovrstnih krčev ni povsem pojasnjen. Morda so posledica izgube telesne tekočine in mineralov ali pa kopičenja presnovkov, povsem jasno pa to ni.
V neki raziskavi so primerjali maratonce s pogostimi mišičnimi krči s tistimi brez njih. Med skupinama niso našli razlik glede količine telesne tekočine in njene sestave (koncentracije natrijevih in kalijevih ionov). Nekateri menijo, da so osebe z zajetnejšimi meči in s trzljaji v njih bolj nagnjene h krčem.
Ne smemo pa zamenjati mišičnega krča s hudo mišično bolečino, nastalo med telesno aktivnostjo zaradi slabe prekrvitve. Imenujemo jo klavdikacijska bolečina in največkrat zajame meča. Zanjo velja, da je posledica akumulacije presnovkov, tudi mlečne kisline, v mišicah.
So lahko mišični krči povezani tudi s hormoni?
Mišične krče lahko sproži tudi zmanjšano delovanje ščitnice in nadledvične žleze. V prvem primeru ima krče kar 20–50 % bolnikov, ki imajo poleg pravih mišičnih krčev lahko še dve podobni težavi. Prva je upočasnjeno sproščanje skrčenih mišic, kar bolniki zaznajo kot otrdelost, zdravniki pa kot upočasnitev refleksno izvabljenih gibov. Druga težava pa je tako imenovani mioedem (mišična oteklina). Gre za skrčenje manjšega dela mišice, sproženega mehansko, npr. z otrkavanjem mišice.
Pogoste mišične krče ima tudi približno 30 % nosečnic v zadnji tretjini nosečnosti. Zdi se, da niso krivi hormoni, pač pa druge presnovne spremembe, saj krči po porodu minejo.
Kako jih preprečimo, tako kratkoročno kot tudi dolgoročno?
Krče lahko ozdravimo z odstranitvijo presnovne motnje ali strukturne okvare. Vzrok pa pogosto ni znan ali pa ga ni mogoče odpraviti in v teh primerih so uspešni drugi načini zdravljenja. Delimo jih na nefarmakološke in farmakološke.
Mnogi bolniki sami ugotovijo, da krč prekine raztegnitev prizadete mišice. To lahko naredimo s hotenim skrčenjem nasprotne mišice ali pa s pasivnim raztegovanjem.
Ker je bilo eksperimentalno ugotovljeno, da krč nikdar ne zagrabi raztegnjene mišice, so z raztegovanjem mišic pričeli mišične krče tudi preprečevati. Metoda je preprosta in učinkovita in jo bolnikom svetujemo najprej. Vaje z raztegovanjem priporočimo pred spanjem ali telesno aktivnostjo. Dolgotrajneje lahko mišice raztegnemo s pomočjo opornic, npr. za gleženj pri bolnikih z nočnimi krči v mečih.
Mišične krče v nosečnosti zmanjša zmerna telesna aktivnost. Proti krčem pomagajo tudi napitki za športnike, ki vsebujejo več soli. Lahko pa preprosto pojemo kaj takega, kar vsebuje več soli in pijemo navadno vodo.
Jih lahko preprečimo tudi z zdravili?
Med zdravili je treba najprej omeniti kinin. Je najbrž najučinkovitejše zdravilo in deluje tako, da zmanjša vzdražnost mišičnih in živčnih membran. Ker ima nekaj stranskih učinkov, ga lahko predpiše le zdravnik.
Druga zdravila, ki zmanjšajo vzdražnost živčnih končičev, so tista, ki jih uporabljamo tudi za zdravljenje epilepsije (npr. karbamazepin, fenitoin, gabapentin). Kinina in protiepileptičnih zdravil ne smemo dajati nosečnicam, zato so pri njih preizkusili zdravljenje z dodajanjem magnezija in kalcija. Učinkovitejše je bilo zdravljenje z magnezijem, ne pa vedno. Zdravljenje z injekcijami botulina je drago in nepraktično, je pa učinkovito. Za zdravljenje mišičnih krčev uporabljamo tudi vitamin E. Kliničnih poskusov takega zdravljenja je malo, kažejo pa, da je učinkovitost največja pri bolnikih z jetrnimi in ledvičnimi boleznimi.
Čeprav so mišični krči lahko zelo boleči, protibolečinskih zdravil pri njihovem zdravljenju ne uporabljamo. S tem, ko mišične krče preprečimo ali prekinemo, preprečimo oz. prekinemo tudi bolečino.
Kakšno je vaše mnenje o fibromialgiji?
Fibromialgija je v javnosti dobro znana in pogosto diagnosticirana motnja, ni pa povezana s krči. Njena narava je sporna, ker ni objektivnih dokazov za njeno organsko pogojenost. Največja težava bolnikov je mišična bolečina, imajo pa tudi glavobole in krče v trebuhu ter so utrujeni. V tem je bolezen podobna funkcijskim (psihogenim) motnjam.
Diagnozo se potrdi z ugotovitvijo določenega števila bolečih točk v izbranih delih telesa. Študija, na kateri temelji ta test, pa ima napako. Raziskovalci so vnaprej predpostavili, da so boleče točke potrebne za diagnozo. Bolnike, ki so jim avtorji prispevka ugotovili boleče točke, so neodvisno pregledali še drugi in najdbo prvih potrdili. To so šteli za dokaz pravilnosti svoje diagnoze. Ugotavljanje bolečih točk zahteva tudi sodelovanje preiskovanca, zato ni objektivno merilo. Izvidi kliničnega nevrološkega pregleda in vseh laboratorijskih testov pa so pri tako diagnosticiranih bolnikih normalni (elekrtomiografija, serumska kreatinska kinaza, histološki pregled mišice). Ne glede na to, ali gre za organsko ali funkcijsko motnjo, so težave bolnikov lahko hude in jih je treba zdraviti.
