Smrčanje je lahko neprijetna nadloga, s katero se po podatkih srečuje kar štirideset odstotkov ljudi, ki so starejši od štirideset let. Smrčanje ni bolezen, je zgolj zvočni pojav, ki nastane zaradi plapolanja mehkega neba, krati naš spanec in je povezano z nemirnim spanjem, s pogostim zbujanjem, kronično utrujenostjo, z razdražljivostjo, s pomanjkanjem koncentracije, z glavoboli in s splošnim slabim počutjem. Nadležen hrup je seveda lahko tudi vzrok prepirov med zakonci in spanja v ločenih spalnicah, hkrati pa lahko kaže tudi na resnejše zdravstvene težave oziroma motnje spanja, kot so na primer zastoji dihanja med spanjem oziroma obstruktivna apneja. Zastoji dihanja namreč zahtevajo premagovanje velikega napora med spanjem, ki je namenjen počitku. O smrčanju in kako ga preprečiti, smo se pogovarjali z nevrologinjo in nevrofiziologinjo asist. dr. Lejo Dolenc Grošelj, dr. med., iz Ambulante za motnje spanja v UKC Ljubljana. 

Avtor: Alja Gogala

 

Kaj je vzrok za smrčanje?

Za enostavno smrčanje je značilen zvok, ki nastane pri dihanju med spanjem, zaradi zožitve v zgornji dihalni poti, ki je najpogosteje posledica prekomerne telesne teže. Do smrčanja lahko pride tudi zaradi velikih mandljev ali povešenega mehkega neba. Smrčanje pa lahko še bolj oteži spanje, če spimo na hrbtu oziroma pred spanjem uživamo alkohol.

 

»Najpogosteje smrčijo moški s prekomerno telesno težo.«

 

Kdo se najpogosteje sooča s smrčanjem?

Smrčanje najpogosteje prizadene odraslo populacijo, ponavadi več smrčijo moški s prekomerno telesno težo, ker imajo povečan obseg vratu in tudi drugačno razporeditev maščevja kot ženske. S smrčanjem pa se sreča tudi več žensk po menopavzi ali v času nosečnosti. S smrčanjem se več soočajo tudi tisti, ki spijo na hrbtu.

 

Ali se smrčanje pojavlja tudi pri otrocih in kako ga lahko odpravimo?

Pri otrocih so za smrčanje najpogosteje krivi povečani mandlji, dihanje ponoči pa se ponavadi poslabša med prebolevanjem dihalnih okužb. Otroci smrčijo zaradi povečanih mandljev. Če ob smrčanju v spanju pride tudi do prekinitve dihanja, je potrebna nadaljnja diagnostika in po potrebi tonzilektomija oziroma odstranitev mandljev.

 

»Smrčanju se lahko izognemo tako, da spimo na boku.«

 

Kako lahko sami preprečimo smrčanje?

Sami lahko smrčanje preprečimo tako, da spremenimo življenjski slog. Potrebna je opustitev pitja alkohola pred spanjem in zmanjšanje telesne teže. Smrčanju se lahko izognemo tudi tako, da ležimo na boku.

 

Kdaj lahko smrčanje preraste v resno težavo?

Smrčanje lahko postane resnejša težava, kadar se ob njem pojavijo tudi presledki v dihanju, ki so daljši od deset sekund. Takrat namreč govorimo o prekinitvi dihanja med spanjem. Ob tem se ponavadi pojavijo tudi ostali simptomi, kot so na primer pogosto uriniranje ponoči, jutranji glavoboli in utrujenost ter prekomerna dnevna zaspanost.

 

Ali lahko smrčanje vodi v resnejše motnje spanja?

Samo smrčanje ne predstavlja resnejše motnje spanja in nima dolgoročnejših posledic. Kadar pa gre za pridruženo motnjo dihanja med spanjem oziroma apneje med spanjem, pa le-ta lahko vodi v srčno-žilne bolezni, kot je možganska kap, motnje srčnega ritma ali celo nenadna smrt med spanjem. Posledična prekomerna dnevna zaspanost pa je pogost vzrok prometnih nesreč.

 

Ali lahko smrčanje odpravimo tudi z operativnim posegom?

Smrčanje lahko odpravi operativni poseg, imenovan UPP oziroma uvulopalatoplastika, pri kateri operirajo mehko nebo. Uspešnejša je klasična, nelaserska operacija. Zdravljenje prekinitev dihanja med spanjem poteka s pomočjo dihalnega aparata (CPAP), ki bolniku preko maske vpihuje zrak v dihala in s tem preprečuje zapore v zgornjih dihalih.

 

Ali v Ambulanti za motnje spanja obravnavate tudi paciente, ki imajo težavo s smrčanjem?

Smrčanje ni bolezen in takšni bolniki ne sodijo v specialistično ambulanto za motnje spanja. Specialistična obravnava je potrebna samo za tiste, ki se poleg smrčanja soočajo tudi s prekinitvijo dihanja med spanjem, kjer je potrebna diagnostika, ki jo opravimo s polisomnografskimi meritvami dihanja med spanjem. Na podlagi opravljenih meritev sledi nadaljnja obravnava oziroma ustrezna terapija, ki preprečuje dolgoročne nevarne posledice.

 

Preglasite smrčanje sami

Če vam spanec krati smrčanje, je smiselno poskusiti s preprostimi ukrepi, ki vam bodo pomagali premagati smrčanje. Izogibajte se alkoholu, pomirjevalom in uspavalom pred spanjem. Pogosteje smrčijo tudi strastni kadilci, saj zaradi kajenja cigaret oteka mehko tkivo v grlu in nosna sluznica, kar povzroča ovire na dihalnih poteh in ovirano delovanje pljuč. V pomoč pri odpravi smrčanja so lahko tudi zobni »aparati«, ki morajo biti izdelani po meri, njihov namen pa je, da pomaknejo spodnjo čeljust in koren jezika nekoliko naprej in s tem preprečujejo smrčanje. Če se smrčanje pojavi zaradi zamašenega nosu, je priporočljivo izpiranje s fiziološko raztopino oziroma uporaba kapljic. Poskusite pa lahko tudi z nosnim obližem proti smrčanju. Življenjski slog ima pomemben vpliv na naše zdravje, pa tudi spanje in z njim povezano smrčanje. Nekateri se smrčanju poskusijo izogniti tudi s pomočjo teniške žogice, ki je prišita na hrbet pižame in onemogoča spanje na hrbtu, ki je večkrat povezano s smrčanjem.

Pomembno je, da poskrbimo tudi za redno gibanje na prostem in rekreacijo ter vzdrževanje primerne telesne teže. Seveda pa ni zanemarljivo niti naše spalno okolje. Poskrbeti moramo, da je ležišče udobno, odstraniti alergene dejavnike in redno zračiti spalni prostor.

 

Smrčanje najuspešneje odpravimo z operativnim posegom

Strokovnjaki poudarjajo, da se bodo smrčači svoje nadloge najuspešneje znebili s pomočjo kirurškega pristopa. Smrčanje namreč zahteva manjši kirurški poseg, na katerega vas bo po pregledu napotil otorinolaringolog. Najučinkovitejši kirurški poseg za prenehanje smrčanja se imenuje uvaloplastika, ki traja 15–30 minut in poteka v lokalni anesteziji. Uvaloplastika kirurško razširi ožino v žrelu, kar odpravi vzrok za smrčanje, hkrati pa se izboljša dihalni pretok, ki je ključen za kakovosten spanec. Bolnik že eno uro po posegu lahko odide domov, celjenje pa traja približno 7 dni. V času okrevanja je priporočljivo, da bolnik uživa prekuhano in mehko hrano ter po potrebi tudi zdravila, ki lajšajo bolečine po operaciji. Uvaloplastika je precej preprost kirurški poseg, pri katerem skoraj ni stranskih učinkov ali težjih zapletov.

 

December 2013