Vse premalo se zavedamo, kako izjemna je vloga pljuč v našem telesu. Ob pisanju teh besed sem se zavedela nekaterih zanimivih dejstev, ki preprosto osupnejo. Ste recimo vedeli, da posameznik na dan vdihne približno enajst tisoč litrov zraka, medtem ko na dan poskrbimo za kar 21 tisoč vdihov? Prav tako navdušuje dejstvo, da je v pljučih več kot 300 milijard drobnih žilic, ki merijo kar 2400 kilometrov, če bi jih postavili drugo ob drugo. Neverjetno!

Avtorica: Nika Arsovski

Nos kot mehanizem, ki ščiti pljuča

Prav zato je pomembno, da kar se da poskrbimo za zdravje naših pljuč. Ogrožajo jih namreč različni dejavniki, vse od slabega zraka do neprimernega življenjskega sloga, vključno s kajenjem. Med glavne onesnaževalce zraka sodijo industrijski procesi, obdelava odpadkov in kmetijstvo, ki je največji vir emisij amonijaka.

Zunanji zrak je v zimskem času še bolj onesnažen kot poleti, v zraku je namreč mogoče nameriti visoke vrednosti trdih delcev PM10, ki jih v veliki meri povzročajo gospodinjstva z uporabo tehnično zastarelih peči in z uporabo neprimernih goriv. Visoke vrednosti v zraku je mogoče občutiti predvsem v urbanih območjih, kjer k temu dodatno pripomore še zgoščenost prometa in s tem povezanih izpustov.

Ob vdihavanju trdih delcev lahko pride do vnetja pljuč in s tem posledično povezane zmanjšane pljučne funkcije ter nastanka kronično obstruktivne pljučne bolezni, poveča pa se tudi tveganje za nastanek astme.

»Brez dvoma so pljuča podvržena vplivu okolja. V primerjavi s kožo, ki je sicer naš najtežji organ, ker zajema 15 % naše teže in ima površino 1,5–2 m2, so pljuča lažja. S težo 2,3 kg je njihova površina kar 70 m2. Vsaka snov pride v telo preko pljuč hitreje in uspešnejše kot skozi kožo. Na srečo so pljuča zaščitena pred zunanjim okoljem z različni mehanizmi.

Najpomembnejši je nos, ki zrak očisti, segreje in navlaži tako, da pride v pljuča pripravljen. Poleg tega se določeni delci, ki kljub temu vstopijo v pljuča, usedejo v plast sluzi, ki pokriva sluznico dihalnih poti. To sluz sapnice uspešno odstranjujejo,« pojasnjuje prim. mag. Igor Koren, dr. med., specialist interne medicine in pulmologije.

Prav zato v zimskem času odsvetuje zunanje dejavnosti v urbanih in onesnaženih središčih. Prav posebej je odsvetovana intenzivna telesna dejavnost, saj smo ob naporu prisiljeni dihati izključno skozi usta, te pa nimajo tako zadovoljive zaščite kot sama pljuča.

Pljuča vam bodo hvaležna za življenje brez cigaretnega dima

»Najboljša naložba za pljuča je življenje v zdravem, čistem okolju, dihanje pretežno skozi nos in seveda zrak brez cigaretnega dima. Pljučem škodi tudi pasivno kajenje, torej vdihavanje cigaretnega dima, ki ga ’proizvaja’ nekdo drug v bližji okolici,« je jasen dr. Koren, ki s tem opozori na pogost dejavnik pri ’zastrupljanju’ pljuč – kajenje. Med sestavinami tobačnega dima so tudi katran, ogljikov monoksid in nikotin. Medtem ko prvi draži sluznico in povzroča okvaro v delovanju migetaličnega epitelija, ogljikov monoksid ovira prenos kisika po krvnih žilah. Strokovnjaki svarijo, da si s kajenjem skrajšujemo življenje, po nekaterih raziskavah naj bi tako kadilci umirali kar dve desetletji prej kot nekadilci.

Izpostavljenost tobačnemu dimu vpliva tudi na otroke, saj lahko upočasni rast njihovih pljuč ter povzroči bolezni dihal. Prav zato je ključnega pomena pri vitalnosti pljuč zdrav življenjski slog, torej brez kajenja, pitja alkohola, z uravnoteženo prehrano in telesno dejavnostjo. Prav slednja je lahko pri skrbi za pljuča bistvenega pomena.

»Pljučem koristi tudi telesna vadba v obliki teka, hitre hoje oz. kolesarjenja. Globoko dihanje krepi dihalno mišičje in prečisti pljuča s pospešenim izločanjem sluzi iz dihalnih poti oz. sapnic,« pojasnjuje sogovornik. Telesna dejavnost je posebej pomembna pri otrocih z obolenji dihal, čeprav ob dolgotrajnejši hiperventilaciji, lahko pride do sprožitve astmatičnih simptomov. Vadba naj zato poteka v okolju, kjer je zrak topel in nekoliko bolj vlažen.

Sterilno bivalno okolje povečuje tveganje za razvoj alergij

Če je astma dobro nadzorovana, ovir pri izbiri športnih panog ni, le ne pozabimo, da se je treba pred dejavnostjo dobro ogreti z vajami. Raziskave potrjujejo, da je pri otrocih, ki so telesno slabše pripravljeni, večje tveganje za nastanek astme kot pri njihovih dejavnih sovrstnikih. Kljub temu velja nekaj omejitev, otroci z astmo naj se izogibajo dolgotrajnim neprekinjenim naporom, intenziteta pa naj bo prilagojena zmogljivosti vsakega posameznika. Po vadbi ne pozabimo na ohlajanje. Za zdravje pljuč je treba poskrbeti že v rosnih otroških letih, saj ob neprimernih pogojih nastanejo težave, ki se jih ne znebimo celo življenje.

»Za razvoj zdravih pljuč je najbolj pomembno zdravo okolje v otroštvu. To je dobro prezračeno bivalno okolje, kjer ni vlage in plesni. Kot smo že prej nakazali, kajenje v bivalnem okolju sili otroke, da neprostovoljno »pasivno« vdihavajo cigaretni dim. V kronične pljučne bolezni lahko vodijo tudi (pre)pogoste okužbe pljuč in dihalnih poti v otroštvu,« pojasnjuje sogovornik, a obenem opozarja, da otrok v sterilnem okolju ne razvije zdravega obrambnega mehanizma na bakterije: »Na drugi stani pa obstaja t. i. higienska hipoteza, ki ne priporoča prečistega oz. sterilnega bivalnega okolja.

Dejstvo je, da so alergije pri otrocih, ki so pogosto v stiku z živalmi in prihajajo iz velikih družin, občutno redkejše. Otroci, ki živijo v bolj sterilnem okolju, imajo večje tveganje, da se bosta pri njih razvila alergija ali neustrezno delovanjem imunskega sistema. Zdravniki menimo, da na milijone bakterij in virusov, ki vstopajo v naše telo skupaj z umazanijo iz okolja, pomagajo graditi zdrav imunski sistem.«

Znate pravilno dihati?

Dihanje je predpogoj za življenje vseh živih bitij, zdravo dihanje pa je pogoj za zdrava človeška pljuča. »Odrasel človek diha s frekvenco 14–16 vdihov na minuto oz. v celem dnevu opravi več kot 21.000 vdihov.

Pomembno je, da večino časa diha skozi nos, ker se le tako zrak ustrezno pripravi pred vstopom v pljuča. Priporočljiva je tudi rekreacija v naravi, kjer je zrak čist. Takrat si lahko zaradi intenzivnosti napora privoščimo tudi dihanje skozi usta,« opozarja pulmolog.

Ob globokem dihanju, kot ga prakticiramo med športnimi dejavnostmi, se krepijo dihalne mišice, poleg tega se aktivirajo tudi deli pljuč, ki so v umirjenem stanju slabše predihana in jih očistimo sluzi v sapnicah.

Pljučnik, žajbelj, slez … za izkašljevanje

»Glede hrane ni enotnega mnenja in prepričljivih dokazov o njenem učinku na pljuča. Na splošno pa velja, da mediteranska prehrana, v kateri je veliko sadja, zelenjave in rib in vsebujejo visoke vrednosti antioksidantov, preprečuje možnosti za razvoj vnetnih procesov v pljučih,« pojasnjuje dr. Koren in ob tem doda, da v osnovi velja načelo, da je vsako živilo, ki nam ustreza, v zmernih količinah zdravo za naše telo.

Obstajajo zelišča, ki pomagajo pri izkašljevanju, mednje štejemo pljučnik, žajbelj, slez, lapuh, timijan …, vendar v preventivnem smislu ne pripomorejo k razvoju zdravih pljuč.

Kaj se priporoča pri bolnikih s kroničnimi pljučnimi obolenji?

V primeru bolnikov s kroničnimi pljučnimi obolenji je zgodba popolnoma drugačna. Ti namreč za dihanje praviloma porabijo več energije, zato zanje veljajo posebna prehranjevalna vodila.

»Zanje priporočamo visokoenergetsko hrano z veliko beljakovinami in vitamini, ki naj jo uživajo v manjših obrokih. Tako se telesu zagotovi dovolj energije za ohranjanje moči dihalnih in drugih mišic, kar vpliva na izboljšanje dihanja. Če imajo ti bolniki prenizko telesno težo, težje dihajo, se hitreje utrudijo in pogosteje prebolevajo vnetja dihalnih poti. Težave nastanejo, ker so pri teh bolnikih dihalne mišice šibke, imunski sistem pa okrnjen in pljuč ne ščiti pred pogostimi vnetji,« poudarja sogovornik.

ABC

A Pljuča nam bodo hvaležna za življenje v zdravem, čistem okolju in za zrak brez cigaretnega dima.

B Snovi v telo uspešneje in hitreje prehajajo preko pljuč kot skozi kožo.

C Dihajmo skozi nos, ker se le tako zrak ustrezno pripravi pred vstopom v pljuča.

Pri bolnikih s čezmerno težo opažajo povečano delovanje srca in pljuč, posledično pa njihovo telo potrebuje več kisika, težje diha in slabše prenaša napore.

Odrasel človek diha s frekvenco 14–16 vdihov na minuto oz. v celem dnevu opravi več kot 21.000 vdihov. Pomembno je, da večino časa diha skozi nos, ker se le tako zrak ustrezno pripravi pred vstopom v pljuča. Priporočljiva je tudi rekreacija v naravi, kjer je zrak čist. Takrat si lahko zaradi intenzivnosti napora privoščimo tudi dihanje skozi usta.

Uravnotežena prehrana in vzdrževanje idealne telesne teže sta pomembna, saj telesu zagotavljata potrebno energijo za krepitev dihalnih in drugih mišic ter zagotavljata, da bo imunski sistem sposoben za boj proti vnetjem.