Prihaja dopustniški čas, najlepši dnevi v letu, v katerih zasluženo spustimo možgane na oddih. Ker pa nesreča nikoli ne počiva in ji beseda ‘dopust’ nič ne pomeni, je pametno biti pripravljen na morebitne pasti, ki na nas prežijo tudi v brezskrbnih, dela prostih dnevih. Piki žuželk in ugrizi živali, sončne opekline in ožigi meduz, ureznine in odgnine, vse to so stvari, na katere se je dobro vnaprej pripraviti in opremiti z vsemi potrebščinami in znanjem, s katerimi jih kar najhitreje saniramo sami, v težjih primerih pa seveda poiščemo zdravniško pomoč. Pred vami je ABC dopustniške prve pomoči.

Avtor: Anja Kuhar

Piki žuželk

Žuželkam se niti v naravi niti v mestih ne moremo izogniti, najslabše, kar lahko storimo, ko se nam približajo, pa je panično kriljenje in opletanje z rokami. Tako se nas bodo le prestrašile in še hitreje pičile.

Pik os, čebel in sršenov je predvsem neprijeten in boleč, kaže se v obliki srbečice, rdečine in otekline ter v večini primerov ni smrtno nevaren, razen v primeru, če je človek na pik alergičen. V slednjem primeru lahko pride do anafilaktičnega šoka, zato naj ima vsak, ki sumi ali ima potrjeno alergijo na tovrstne pike, s seboj komplet prve pomoči – injekcijo adrenalina ter antihistaminske in kortikosteroidne tablete.

Posebno nevarno je tudi, če nas čebela piči v usta, jezik ali žrelo, saj zaradi zatekanja lahko pride do težav z dihanjem in celo zadušitve zaradi otekline. V tem primeru čim prej poiščite zdravniško pomoč.

Ko čebela piči, v koži pusti želo, ki ga izvlečemo nežno, najbolje z nohti ali s konico noža – pri tem pazimo, da vrečica s strupom ne poči, saj bi tako v telo izteklo še več strupa. Mesto pika nato umijemo z mlačno vodo in bazičnim milom ter ga razkužimo, nato pa namažemo z antihistaminsko kremo. Nanj lahko polagamo tudi hladne obkladke (vendar ledu nikdar ne polagamo v neposredni stik s kožo!) ali pa rahlo omočeno tabletko aspirina, naše babice pa svetujejo naravno mazilo – čebulni sok.

Obvezno se odpravite k zdravniku, če razvijete katerega izmed naslednjih znakov:

• dobite visoko temperaturo,
• težko požirate,
• vam je slabo in vas boli glava,
• mesto pika hudo zateče ali pa se na njem pojavijo mehurji,
• ter se pojavijo težave z dihanjem.

Nadležni komarji

V poletnem času so precej nadležna nadloga tudi komarji oziroma njihove samičke, ki nam pijejo kri, saj jo potrebujejo za razmnoževanje, na plenilske pohode pa se odpravljajo proti večeru. V Sloveniji komarji sicer niso nevarni in ne prenašajo bolezni, vendar pa le skok stran, že v Dalmaciji, lahko prenašajo laishmaniazo; še posebno pa se jim je smotrno izogniti v tropskih krajih, kjer prenašajo hude bolezni, kot so malarija, dengue mrzlica itd.

Da bi se ubranili pred njihovimi piki, nosimo svetla oblačila z dolgimi rokavi in s hlačnicami, ne pozabimo pa niti na repelente. Če nas že pičijo, mesto pika obilno izperemo pod tekočo vodo in z milom, ga razkužimo in hladimo z mrzlimi obkladki, kar bo preprečilo srbenje. Poskusimo se vzdržati praskanja, saj lahko na mestu pika nastane ranica, ki se lahko zagnoji.

Ožigi meduz

Vsak, ki so se ga kdaj dotaknile meduzine ožigalke, ve, kako boleč je njihov ožig. Na koži pusti sledi, koža pordeči in pride do srbečice, lahko tudi do mehurjev in krast.

Ožig meduze obvezno izpiramo z morsko vodo, nikdar s sladko, njihove ostanke na koži pa odstranimo s pinceto ali z rokavicami. Mesto ožiga za pol ure razkužimo z alkoholom ali pa namočimo v mešanico kisa in vode, pomagala pa naj bi tudi soda bikarbona in moka. Nato ponovimo postopek izpiranja z morsko vodo, šele nato pa prizadeto mesto premažemo z antihistaminsko kremo in se na vsak način izogibamo praskanju!

Kačji ugriz

Kača ugrizne, ko se počuti ogroženo, največkrat v roke ali noge, na koži pa pusti dve ranici, skozi kateri lahko v kožo spusti strup. Približno pol ure po ugrizu prične iz ranic teči sokrvica, na mestu ugriza se naredi modrica in pride do otekline, kasneje pa celoten prizadeti ud zateče in pojavi se lisasto obarvanje kože. V roku enega dneva po ugrizu se lahko pojavijo tudi znaki, kot so: vrtoglavica, glavobol, tresavica, motnje vida, žeja, prestrašenost in vznemirjenje, slabost in bruhanje itd.

Prva pomoč ob ugrizu kače zahteva popolno mirovanje, čeprav je to zaradi vznemirjenja prizadetega včasih težko, vendar je nujno, saj se tako strup počasneje širi po telesu. Prizadetega položimo v ležeči položaj, pri čemer naj leži oboleli ud nižje od višine srca, mesto ugriza pa obilno izplaknemo z vodo in milom.

V nasprotju z ljudskim mitom nikar ne sesajmo strupa iz rane, pač pa čim hitreje poskrbimo za zdravniško oskrbo.

Podobno ravnanje se svetuje tudi v primeru škorpijona, ki ga srečamo navadno pod kamni in po temi, ko išče hrani, saj se drugače skriva pred ljudmi. Mesto škorpijonovega pika je običajno toplejše od ostale kože, pride pa lahko tudi do povišane temperature. Ker je lahko v nekaterih krajih (na srečo ne na domačih tleh) pik škorpijona tudi smrten, je zdravniška oskrba nujna, postopek domače oskrbe pa podoben kot pri kačjem ugrizu.

Ko ožge sonce

Sončne opekline prizadanejo povrhnjico kože, ki pordi, lahko pa pride tudi do nastanka mehurjev. Da bi težave minile čim hitreje in blažje, si lahko pomagamo z brisačo, namočeno v hladno vodo, ki jo polagamo na prizadete predele, pa tudi z ledom, ki ga nikdar ne postavljamo naravnost na opeklino.

Če ste pristaš naravne lekarne, si pomagajte z obkladki iz jogurta, koži prijazna pa sta tudi ognjič in aloja vera. Ob vsem ne pozabite v telo vnašati zadostne količine vode, najbolje v večkratnih majhnih požirkih.

Da bi bil dopust kar najbolj brezskrben, se sončnim opeklinam izognite in uporabljajte kreme z zaščitnim faktorjem, pokrivala in lahka oblačila, ki prekrijejo celotno kožo, ter se držite sence.

Če se vam vrti, vam je slabo, vas boli glava in vas trese vročina, zna biti, da ste staknili sončarico. V tem primeru je najbolje počivati oz. ležati v senci ter se pokriti z brisačo ali rjuho, namočeno v mrzlo vodo, poleg tega pa uživati zadostne količine vode.

Udarnine, ureznine, rane

Udarnine štejemo med zaprte poškodbe in ob njih velikokrat pride do modrice, pravilno ukrepanje pa predvsem skrajša čas okrevanja. Udarjeno mesto hladimo (vendar ne dlje kot 20 minut naenkrat), mesto otekanja lahko povijemo ter ud dvignemo nad višino srca, kar prav tako zmanjša otekanje.

Pri ranah nas najbolj skrbi možnost okužbe z različnimi mikroorganizmi, zaradi česar si pri oskrbi vedno najprej umijemo in razkužimo roke ali pa uporabljamo rokavice, nato pa se lotimo pravilne oskrbe.

Če gre za odprte površinske rane, ki ne segajo skozi celotno debelino kože, jih izperemo s hladno tekočo vodo, razkužimo in prekrijemo s sterilnim obližem ali z gazo. Pri tem pazimo, da jo namočimo v fiziološko raztopino, saj se bo drugače prilepila na rano in bo prevezovanje boleče.

Če je v rani tujek, ga načeloma ne odstranjujemo, razen če leži na površini rane. Če pa je rana globja ali je prišlo celo do amputacije, pojdite čim hitreje do prve bolnišnice. V vmesnem času nujno poskušamo zaustaviti krvavitev s kompresijsko obvezo ali s pritiskom sterilne gaze na rano, ud imobiliziramo in dvignemo nad višino srca.