Avtorica: Adrijana Gaber
Lahko nam dodobra zagrenijo življenje, včasih pa so tudi nevarni. Odvisno od tega, kako se naš organizem nanje odzove, pomembno pa je tudi, da znamo prav in pravočasno ukrepati.
Piki teh žuželk lahko povzročijo tudi alergijsko reakcijo. Alergije na strupe drugih žuželk (obadov, na primer) so redke. Čebele in čmrlji imajo podoben strup, med seboj podobna sta si tudi strupa ose in sršena.
Strup teh žuželk vsebuje biogene amine in beljakovine, zato je pik vedno boleč. Na mestu pika se lahko pojavi blažja vnetna reakcija, koža pordi in oteče. Če nas naenkrat piči večje število, je količina strupa lahko tako velika, da pride do zastrupitve. Vendar pa o alergiji lahko govorimo le, če nastanejo simptomi, ki so posledica vezave strupa na specifična protitelesa v organizmu.
Alergija po piku žuželke je torej imunsko dogajanje. Pri prvem piku določene žuželke alergija ni možna. V organizmu dovzetnih posameznikov se tvorijo specifična protitelesa in se vežejo na posebne celice imunskega sistema. Ob naslednjem piku se strup veže na protitelesa in zato se sproščajo mediatorji iz mastocitov (vnetne celice, ki pri vzdraženju izločajo histamin in druge posrednike vnetja). Mediatorji delujejo na gladko mišičje v žilah, bronhijih in prebavilih ter povzročajo simptome alergijske reakcije.
Pri lokalni preobčutljivostni reakciji nastane na mestu pika večja srbeča oteklina, ki lahko vztraja tudi več dni. Koža na prizadetem predelu je običajno pordela. Sistemske preobčutljivostne reakcije razdelimo na lahke in težke. Za lahko sistemsko preobčutljivostno reakcijo je značilna prizadetost kože in podkožja. Pojavijo se srbenje, rdečina, koprivnica in oteklina na mestu, oddaljenem od pika (ustnica, veka, uho …). Pri težki sistemski preobčutljivostni reakciji so prizadeta dihala in obtočila. Bolnik oteženo diha, lahko mu piska v prsih, srčni utrip se pospeši, zajame ga omotica, lahko izgubi zavest ali pride celo do anafilaktičnega šoka. Vsaki stopnji so lahko pridruženi naslednji simptomi: pordele oči, solzenje, zamašen nos, izcedek iz nosu, srbenje oči in nosu. Pri nekaterih bolnikih se pojavijo se bruhanje, krči in driska.
Težke sistemske preobčutljivostne reakcije so smrtno nevarne. Takrat je nujna čim hitrejša zdravniška pomoč, prav tako pa tudi v primeru otekanja v predelu grla. Bolniki, pri katerih je prišlo do preobčutljivostne reakcije, naj se izogibajo okoliščinam, v katerih je možnost pika velika. Naj bodo tudi opremljeni s setom za samopomoč, ki ga morajo imeti vedno pri sebi in vsebuje po dve tableti antihistaminika in steroida, pri tistih, ki so že doživeli težjo sistemsko preobčutljivostno reakcijo, pa tudi adrenalin v avtoinjektorju.
Za večino ljudi pa pik čebele ali ose pomeni bolj ali manj bolečo oteklino, ki nastane na mestu pika in po nekaj dneh izgine. Odrasli lahko prenesemo do tisoč čebeljih pikov, otroci pa tudi manj kot petsto. Bolečina pri osjem piku je večja, kot če piči čebela. Ni pa nam treba odstranjevati žela, ker ga ose navadno ne pustijo v koži. Na oteklino položite hladen obkladek, vnetje pa pomirite z antihistaminsko kremo.
Pik sršena je boleč, a nenevaren, če nismo alergični. Če vas piči sršen, ravnate podobno kot pri piku ose ali čebele. Če pa ste na pik alergični, morate čim prej poiskati zdravniško pomoč.
V Sloveniji živijo tri strupenjače: navadni in laški gad ter modras. Kača je plašna žival in človeka ne napada, če se ne čuti ogrožena. Ugrizu kače se lahko izognemo s previdnim ravnanjem ter z nošenjem zaščitne obleke in obutve. Ko gremo v naravo, je priporočljivo s seboj imeti komplet prve pomoči in ga tudi znati uporabljati. Če smo že v preteklosti imeli alergijsko ali anafilaktično reakcijo na pike živali in so nam predpisali set, v katerem so zdravila, ga vzemimo s seboj. Obujmo visoke čevlje in izogibajmo se polaganju golih rok ali nog v predele, kjer bi se lahko zadrževale kače: v visoko travo, pod skale, v skalne razpoke, na skalne police. Če spimo v šotoru na prostem, potem ga skrbno zapremo.
Če kačo zagledamo, naredimo velik ovinek okoli nje. Ne poskušajmo je ujeti ali celo ubiti, saj do največ ugrizov prihaja prav v teh primerih. Ne približujmo se niti ubiti kači, saj imajo kače refleks ugriza še nekaj časa po smrti. Znak ugriza kače sta dve pikčasti ranici na koži, ki malo ali skoraj nič ne krvavita. Okolica ranic oteče in boli. Oteklina se širi in na koži se pojavijo rdeče ali modrikaste lise. Modro-rdeča obarvanost kože se širi in lokalne bezgavke otečejo ter začnejo boleti. Pojavijo se lahko tudi znaki splošne zastrupitve s kačjim strupom: slabost, mrzlica, vrtoglavica, pospešeno dihanje, pospešeni pulz in bruhanje. V hujših primerih nastopijo tudi znaki šoka.
Pri ugrizih naših strupenjač se opisana klinična slika pojavlja zelo redko, mogoča je le v primerih, če gre za slabotno osebo ali če se strupnika zadreta neposredno v veno. Tudi smrtnih primerov v zadnjih desetletjih ni zabeleženih. Kako ravnamo ob ugrizu kače? Takoj se uležemo in mirujemo, s tem preprečimo, da bi se strup hitreje širil po telesu. Rano pokrijemo s sterilno gazo in jo mobilizirajmo. Čim prej pokličimo 112, kjer dajo navodila in aktivirajo reševalno službo.
Česa nikakor ne smemo narediti?
Ne smemo narediti tesne preveze roke ali noge nad ugrizom, na mestu ugriza ne smemo narediti križnega reza ali rane ožgati, strupa ne smemo poskušati izsesati.
Pik komarja lahko prepoznamo po majhnih okroglih izboklinah, ki se pojavijo v nekaj minutah. Izbokline sčasoma postanejo rdeče, večje in srbeče. Preventivno lahko uporabljamo pršila proti insektom, predvsem komarjem, elektronske odganjevalce komarjev ali zapestnice proti komarjem.
Po piku uporabimo kreme in gele za težave po piku žuželk.
Goveji obadi ali brenclji povzročijo zelo boleč ugriz, saj pri tem poškodujejo kožo, zato je treba poskrbeti, da je rana vedno čista. Po piku nas koža srbi in peče, pojavita se rdečina in oteklina. Podobne težave lahko povzroči tudi konjska muha. Mesto pika temeljito speremo pod tekočo vodo in z milom ter razkužimo. Bolečino in srbenje ublaži obkladek z ledom, vnetje umiri antihistaminska krema. Če se bolečina stopnjuje, je najbolje poiskati zdravniško pomoč, saj je morda prišlo do okužbe.
Med kopanjem v morju pa nam največ nevšečnosti lahko povzročajo meduze, ki spadajo med ožigalkarje. Strup meduze je občutljiv na temperaturo in takojšnje polaganje čim toplejših obkladkov strup uniči.
Kako ravnamo?
Prizadete predele speremo z morsko vodo (nikoli s sladko vodo iz pipe), lovke pa odstranimo s površine kože (s pinceto ali z roko, zaščiteno z rokavico). Nato kožo premažemo z alkoholom. Namesto tega jo lahko za pol ure namočimo v raztopino vode in kisa v razmerju ena proti ena. Te snovi potem postrgamo s kože in prizadeto mesto znova speremo z morsko vodo. Po tem mesto namažemo z antihistaminikom (na primer fenistil gel) ali s kortikosteroidno kremo. Prizadeto mesto zaščitimo pred soncem. V primeru splošne reakcije je nujna zdravniška pomoč.
Stenice se lahko skrivajo v razpokah in šivih vzmetnic, oblazinjenem pohištvu, hrbtnih straneh postelj, za slabo pritrjenimi tapetami posteljnega dna, potujejo pa lahko s pohištvom, prtljago, obleko in drugimi osebnimi stvarmi. V naše postelje jih običajno prinesemo s potovanj. Brez sesanja krvi lahko preživijo tudi več mesecev. Lahko napadejo tudi domače živali. Pik posteljne stenice je neprijeten, saj pičeno mesto lahko kasneje močno srbi in se lahko tudi okuži.
Po ugrizu stenice se na mestu ugriza najpogosteje pojavijo srbeče rdeče izboklinice. Najpogosteje so piki na obrazu, vratu, rokah, ramenih in drugih, med spanjem lažje dostopnih predelih. Običajno srbeči izpuščaji izginejo šele po enem do dveh tednih. Zaradi praskanja lahko pride do komplikacij in bakterijske okužbe vbodenega mesta. Mogoče so tudi težje reakcije: alergijska reakcija s koprivnico (vnetje in oteklina kože) na mestu ugriza, ki se v naslednjih dneh razvije v bolj razširjen mehurjast izpuščaj (izbokline, napolnjene s tekočino). Še redkeje se lahko pojavi astma kot sistemski tip alergijske reakcije, ki jo povzročijo ugrizi posteljnih stenic. Lahko jo spremljata tudi koprivnica in anafilaksija.
Kaj pa nevarnosti, ki prežijo na živali v poletnih mesecih?
V poletnih mesecih obstaja nevarnost pika čebel in os. Pik bomo težko preprečili, razen morebiti tako, da pse, ki radi lovijo različne žuželke, tega čim prej odvadimo. V veliki večini primerov pik ose ali čebele ne bo prav nič problematičen, razen kratkotrajne bolečine. V tem primeru poskusimo odstraniti želo in mesto pika ohladiti s hladnimi obkladki. Problematične so živali, ki so alergične na pik, oziroma živali, ki lovijo čebele in utrpijo pik v področje ust oziroma grla. V primeru, da opazimo močno oteklino glave, otekel jezik, oteženo dihanje, splošno oslabelost, motnje zavesti, moramo kar se da hitro poiskati pomoč veterinarja. Poleg žuželk pa na naše ljubljenčke prežijo tudi zajedavci, predvsem nevarni so klopi. Psa pred klopi lahko ustrezno zaščitimo.
A Alergija po piku žuželke je imunski odziv organizma.
B Težke sistemske preobčutljivostne reakcije so smrtno nevarne.
C Strup meduze lahko uničimo s polaganjem toplih obkladkov.