Iščite po prispevkih
Avtorica: Nika Arsovski
Lasje rastejo iz lasnih mešičkov in so značilni za poraščena področja kože. Najgloblji del mešička je lasna čebulica, v notranjem delu mešička je korenina lasnega stebla. Proti mešičkovemu ustju na površini kože se odpira lojnica s svojim izvodilom, v spodnjem delu se pripenja mišica naježevalka. Lasje rastejo iz lasne čebulice in se premikajo proti površini. Med te celice se vrivajo melanociti, od količine melanina je seveda odvisna barva las. Las obdajata lasni ovojnici, ki sta odgovorni za prehranjevanje, zaščito in dokončno obliko las.
Vsak lasni mešiček ima ob sebi žlezo lojnico, ki proizvaja maščobo (imenujemo jo tudi loj ali sebum). Zaradi tega so naši lasje zdravi in voljni, maščoba pa preprečuje izsušenost ali lomljenje las. Če žleze lojnice izločajo preveč maščob, se pojavijo mastni lasje. Težave z mastnimi lasmi ima kopica ljudi. Lase si operete in so kmalu spet mastni. Vzroki za nastanek prevelikega izločanja maščob so dedna predispozicija, obdobje pubertete, nezdrava prehrana, uživanje določenih zdravil ali nepravilna nega. Na proizvodnjo čezmerne maščobe vplivajo tudi podnebne spremembe, prehodi med letnimi časi, hormonske spremembe, menstrualni ciklus in daljša stresna obdobja.
Najpomembnejši sistemski dejavniki za mastno lasišče in posledično mastne lase so hormonske spremembe, stres, jemanje kontracepcijskih tabletk ter mehanski dejavniki, kot so prepogosto česanje, uporaba napačnih negovalnih izdelkov in nenehno dotikanje lasišča; krivca pa sta lahko tudi uživanje mastne hrane in vlažno vreme. Dejstvo, ki ga številni ne vedo, je, da pogosteje kot si umivate lasje, prej bodo spet mastni. S pogostim umivanjem las se izpere naravna plast maščobe, ki jo proizvaja naše lasišče, zato naši lasje ustvarijo še več maščobe, da bi nadomestili tisto, ki smo jo izprali.
Maščenje las seveda ni nič neobičajnega, problem nastane, kadar stanje preide v kožno bolezen, imenovano seboreja. To je bolezen, za katero je značilno moteno delovanje lojnic in spremenjena količina in sestava loja. Za nemoteno rast las poskrbijo lojnice, ki s svojimi izločki mažejo las. Če je teh izločkov preveč, pravimo, da imamo mastne lase ali seborejo lasišča. Če nas poleg vsega še srbi glava in je koža na seboroičnih mestih – mesta, kjer je največje število lojnih žlez – pordela ter luščeča, imamo vse znake seboroičnega dermatitisa.
Paciente najbolj motita srbečica in trdovratnost procesa. Če se težave stopnjujejo in se ne morejo odpraviti z ustrezno nego, je treba za mnenje vprašati najprej osebnega zdravnika, ki vas bo, če je to potrebno, napotil k dermatologu, ta pa vam bo predpisal ustrezno zdravilo. Seboroični dermatitis se lahko razširi na ostale seboroične predele (obraz, dekolte, zgornji del hrbta), v najhujših primerih lahko nastane eritrodermija, pri kateri je prizadete 90 odstotkov kože.
Načeloma ne. Gre za fiziološko različen mehanizem, čeprav oba v osnovi regulirajo hormoni. Izpadanje las je posledica predvsem genetske nagnjenosti, pri kateri hormoni izzivajo krajšanje lasnih mešičkov ter krajšanje lasnega cikla s posledičnim »propadanjem« las, ki postanejo puhaste, sive, na koncu se ne obnavljajo več. To se dogaja na temenu, proces je progresiven, vendar na sencah ter na zatilju poraščenost ostane ohranjena. Podobno se dogaja tudi pri ženskah, kjer ne pride do popolne plešavosti, vendar se lasišče na temenu močno razredči. Pri maščenju las gre za vpliv hormonov na lojnice in je pospešena aktivnost samih lojnic. Torej ne pride do maščenja lasne korenine in »dušenja las«, kot si to razlagajo nekateri.
Največkrat so to kapsule, ki vsebujejo derivate vitamina A za reguliranje delovanja žleze lojnice. Za učinkovito nego mastnih las pogosto zadostujejo že posebni izdelki za nego mastnih las, ki ponovno vzpostavijo normalno ravnovesje na lasišču. Tudi medicinski šamponi na bazi cinkovega piritiona ali selenijevega sulfida lahko regulirajo vsebnost maščobe. Izogibajte se produktom s proteini in snovmi, kot so olja ali silikoni, ki lase mastijo in obremenjujejo.
Približno 2 do 5 odstotkov prebivalcev ima težave z mastnim lasiščem in s seboroičnim dermatitisom, 3–10 odstotkov pacientov, ki obiščejo dermatologa, ima seboroični dermatitis. Je nekoliko pogostejši pri moških, čeprav se pojavlja pri obeh spolih.
Živimo v času, ko nas mediji zasipajo z reklamami o čudežnih šamponih, ki bodo naše lase naredili svilene in sijoče. Prav zato smo se za nasvet obrnili na Sama Bonclja, frizerja, ki že dolga leta ustvarja v svojem salonu v Kranju. Slednji v boju proti mastnim lasem priporoča kar se da naravne šampone, ki ne vsebujejo parfumov. Negovalni šamponi namreč vsebujejo substance, ki lase še bolj mastijo. Ob vsakodnevnem umivanju je priporočljiva kar se da majhna količina šampona, saj prekomerna uporaba pripomore k pospešenemu izločanju maščobe iz žlez lojnic. Na spletu lahko najdemo kopico nasvetov iz domačega vrta (kopriva, kostanj …), kako na naraven način preprečiti maščenje. Ob tem se moramo zavedati, da ti recepti ne učinkujejo enako na vseh tipih las.
Balzami ob pravilni uporabi ne povzročajo mastnih las. Vse preveč ljudi nanaša balzam na lasišče, v tem primeru le-ta povzroča zapiranje kutikul – sloj na celicah povrhnjice –, zato je potrebno balzam nanašati le na lase. Če nam zmanjka časa za umivanje, lahko uporabimo suhi šampon. V nekaterih primerih tudi otroški puder, vendar pa je ta na temnih laseh vidnejši kot na svetlih. Prav tako bodo pobarvani temno rjavi lasje hitreje delovali zamaščeno kot lasje svetlih odtenkov.
saj je potrebno ohranjati primeren pH na povrhnjici lasišča. Seveda pa je število umivanj odvisno od posameznika, športne aktivnosti, spenjanja las, dotikanja las z rokami in drugih dejavnikov. Lase umivamo z mlačno oz. nekoliko hladnejšo vodo, vroči se raje izognimo. Maščenje las je odvisno tudi od tipa las, predvsem pubertetniki s prepogostim umivanjem dosežejo hitrejše izločanje in posledično mastne lase. Tudi samo sušenje in česanje las sta odvisni od posameznega tipa las. Če so vaši lasje tanki in mastni, je priporočljivo sušenje s sušilnikom, saj na ta način lase privzdignemo od lasišča in zaviramo hitro maščenje. Ob tem moramo biti pozorni na primerno razdaljo sušilnika od lasišča in na temperaturo izpihanega zraka. Priporočljiva je uporaba krtač in glavnikov iz naravnih materialov, plastične namreč naredijo več škode kot koristi. Lase češemo nežno, brez grobih gibov, saj le-ti z drgnjenjem povzročajo hitrejše izločanje maščobe.
Lase je priporočljivo umivati dvakrat tedensko, saj je potrebno ohranjati primeren pH na povrhnjici lasišča. Seveda pa je število umivanj odvisno od posameznika, športne aktivnosti, spenjanja las, dotikanja las z rokami in drugih dejavnikov. Lase umivamo z mlačno oz. nekoliko hladnejšo vodo, vroči se raje izognimo.