Avtor: Saša Vrbančič
Saj poznate obljube, da »jutri pa začnem«. In pa »spremeniti je treba navade, ki ne prinašajo nič dobrega« ali »res je že čas, da poskrbim zase«. Kolikokrat smo si to že obljubili, pa potem ničesar storili? Vendar ugotovitev, da je redna vadba ključ do zdravja, ni iz trte izvita in jo velja resno jemati. Poleg redne in uravnotežene prehrane in izogibanja škodljivim razvadam, nam bo prav redna fizična vadba pomagala, da bomo zdravi in posledično srečni. Vadba vpliva tudi na možgane. Raziskave so pokazale, da vadba lajša depresijo, fizično bolečino, izboljšuje spomin in zdravi ali preprečuje vrsto drugih bolezni in stanj, povezanih z delovanjem možganov. Vsi tisti, ki se z vadbo redno ukvarjamo, vemo, da deluje kot droga, seveda v pozitivnem pomenu besede, ker se med vadbo izločajo tudi hormoni sreče – endorfini, ki imajo blagodejen učinek na počutje.
Skrb za zdravje je tudi najmočnejši razlog, zaradi katerega se posameznik odloči za redno fizično vadbo. Na drugem mestu je dobro počutje, sledi energija, ki smo je polni, uživanje v telovadnici ali naravi, strah pred boleznijo, sprostitev, uravnavanje telesne teže in dobra družba. Vse to so ugotovili ameriški strokovnjaki, ki so jih zanimali razlogi za ukvarjanje s športom.
Najboljša motivacija je ozaveščanje gornjih razlogov. Običajno pa začetno navdušenje izgine, ko začutimo pomanjkanje energije ali ugotovimo, da nimamo časa oziroma da se je po napornem delu udobneje zlekniti na kavč in uživati. Če se boste zavedali, da redna vadba ohranja telesno težo, da boste po njej polni energije in da bosta fizična in mentalna kondicija na visokem nivoju, potem vam ne bo težko obleči športne opreme in se odpraviti v telovadnico ali naravo. Vaša odločitev vsekakor tiči samo v vaši glavi.
Se vam zdi, da ste nekaj pozabili? Pravzaprav ste vedeli, pa vam je ravno ušlo iz glave, z jezika. Kako že? Blizu, pa vendar daleč je vsebina, ki jo želite izreči … Nikar ne recite, da je kriv EMŠO, da ste prestari, da imate preveč v glavi, da ste preobremenjeni. Za izboljšanje koncentracije in spomina lahko sami storimo največ. Možgani so ravno tako kot ostalo telo dojemljivi za trening in učenje do pozne starosti. Priporočamo torej trening in nenehno učenje. Igro Spomin gotovo poznate. To je odlična vaja za naše sive celice! Vsak motiv leži na mizi dvakrat. Naša naloga je, da najdemo par. Mogoče se vam zdi, da je igra primerna za otroke, vendar so vse igre, ki pomagajo k vsestranskemu razvoju otroka, primerne tudi za nas, odrasle. Pa še zabavno je, saj krajša čas zbrani družbi. Izboljšuje koncentracijo, spomin, strateško pomnjenje.
Spreminjate naloge, ne počnite vedno enih in istih, ki zahtevajo samo rutino in kjer je že vse vnaprej znano. Lotite se novih izzivov, pa čeprav so na prvi pogled zahtevni. S tem se boste izognili zapostavljanju velikega dela svojih možganskih celic. Tudi logično mišljenje, kreativnost in hitrost se da trenirati. Igrajte šah, nič hudega, če boste izgubljali. Maksimalna koncentracija, predvidevanje nasprotnikovih potez, razmišljanje o svojih potezah pomagata možganom ohranjati kondicijo in strateško razmišljanje. Branje knjig vam omogoča širjenje besednega zaklada, ker pa so knjige vsaj večinoma napisane tako, da se iz uvoda razvije jedro in to prehaja v zaključek, boste svojim možganom privoščili učenje v obliki grajenja smisla.
Če imate radi ročna dela in ste ročno spretni, potem se lotite spretnosti, kot so šivanje, pletenje, kvačkanje, risanje vzorcev. Ročna dela namreč spodbujajo možgane podobno kot računanje »iz glave«. Pomagajo tudi novi hobiji, ki jih do sedaj niste gojili. Z njimi boste spoznavali nov svet, nove ljudi, s katerimi boste lahko navezali stike in imeli zanimive pogovore. Prosti čas, ki ga imate, naj ne bo rutina, ampak naj se vam »dogaja«.
S staranjem se naše možganske celice preoblikujejo v nove mreže spomina, še posebej, če se soočamo z novimi vsebinami.
Marec, 2010