Šport je pomemben dejavnik dolgega in zdravega življenja. Tega se na srečo vsi čedalje bolj zavedamo. Toda gibanje, zlasti prekomerno in neustrezno, prinaša veliko tveganje za zvine, zlome, pretegnjene mišice ali natrganine. Poškodbe moramo zdraviti čim prej in ustrezno, saj zapozneli ukrepi podaljšujejo čas okrevanja in predstavljajo večje tveganje za zmanjšanje nekaterih motoričnih sposobnosti.
Žulji
Najenostavnejša in hitro pridobljena ter zelo pogosta poškodba je žulj. Nastane zaradi trenja med robom športnega copata in kožo. Žulje najbolje oskrbimo tako, da jih prelepimo z aseptičnim obližem. Nikoli jih ne prediramo, saj se rana lahko okuži in zdravljenje zakomplicira.
Vnetje Ahilove tetive
Zelo pogosta poškodba je vnetje Ahilove tetive ali tendinitis. Ahilova tetiva je dolga tetiva na zadnji strani spodnjega dela noge. Povezuje petnico z veliko mečno mišico. Vname se zaradi preobremenjenosti – pretrdega ali prenapornega treninga na trdi podlagi ali bazičnega treninga na večjih strminah. Ponavadi je odziv na pretiran ali napačno izvajan trening oziroma na športnikovo neustrezno obutev. Tudi pronatorji – tisti, ki zvračajo stopalo navznoter, so bolj nagnjeni k poškodbam Ahilove tetive. Če ignoriramo opozorilne signale vnetja oziroma poškodbe ne zdravimo ustrezno, lahko vnetje postane kronično.
Bolečina, ki jo zaznamo v akutni fazi poškodbe, bo po ogrevanju izginila, vendar se bo po končanem treningu spet pojavila. Znaki akutnega vnetja so naslednji: bolečina na tetivi med samo vadbo, na koži pa oteklina in rdečica. Če se je akutno stanje že sprevrglo v kronično, bomo med tekom ali hojo navkreber čutili močno bolečino, zjutraj bo Ahilova tetiva otrdela in boleča, nasploh pa bo kronični tendinitis bolj trdovraten in težje ozdravljiv.
Pomembno je, da se izognemo dejavnostim, ki so povzročile vnetje, in jih nadomestimo s takšnimi, ki simptomov ne bodo poslabšale. Priporočljiv je pregled stopala in izbira pravilne obutve. Sicer pa je čas tisti, ki bo pozdravil poškodbo. Z elastičnimi povoji lahko zmanjšamo sile, ki delujejo na tetivo. V prvih dneh po poškodbi bo led lajšal bolečine in zmanjšal vnetje. Za bolj trdovratne bolečine je dobro, da obiščemo zdravnika, ki nam bo svetoval primerno terapijo. Bistvena pa je postopna vrnitev k fizičnim aktivnostim, saj bomo tako preprečili kronično vnetje.
Vnetje pokostnice
Vnetje pokostnice je poleg vnetja Ahilove tetive druga najpogostejša poškodba. Glavni vzroki za vnetje pokostnice oz. ovojnice okoli kosti je prevelika obremenitev v kratkem času. Tekači običajno tožijo o bolečinah, ko pride v procesu treninga do spremembe tempa, dolžine teka ali spremembe podlage, na kateri trenirajo. Tej poškodbi so najbolj izpostavljeni tisti tekači, ki se že nekaj časa niso aktivno ukvarjali s tekom in poskušajo v kratkem času nadoknaditi zamujeno.
Vnetje se lahko pojavi na sprednji strani goleni in prav tako na notranjem robu spodnjega dela noge. Počitek odigra izredno pomembno vlogo v času rehabilitacije, saj omogoči, da se vnetje umiri, bolečina pa pojenja. Vnetje lahko sicer ublažimo tudi z ledenimi obkladki. Ti naj ne bodo časovno predolgi – 10 minut nekajkrat na dan bo dovolj.
Poškodbe kolena
Ta poškodba je najpogostejša pri športih, kjer je sila na sklepe največja oziroma kjer je veliko doskokov na tla (npr. nogomet, košarka, odbojka, atletika, smučarski skoki, drsanje). Kolenski sklep doživlja pri teh športih velike pritiske, zato je tudi poškodbam zelo izpostavljen.
Meniskus
Zelo pogosta težava je poškodovan meniskus. Ta je med drugim amortizer sil, ki se prenašajo v kolenu, opravlja pa tudi celo vrsto drugih pomembnih funkcij, med drugim omogoča normalno prehrano sklepnemu hrustancu. Do akutnih poškodb meniskusa pride ob nepravilnih torzijskih obremenitvah. Zdravljenje te poškodbe poteka različno: pri mlajših ljudeh skušajo kirurgi meniskus ohraniti, da ne pride do obrabe hrustanca. Strgane dele zašijejo ali odstranijo kar najmanjši možni del okvarjenega meniskusa. Pri starejših je treba strgane dela meniskusa odstraniti, ker zaradi degenerativnih sprememb celjenja ne moremo pričakovati. Sam meniskus je neboleč, bolečino ob poškodbi povzroči nateg narastišča na sklepno ovojnico in vezi, ko se meniskus vklešči v sklepu med golenico in stegnenico.
Tekaško koleno
Je ena od pogostih težav, predvsem tekačev na dolge proge ter tudi rekreativcev. Gre za vnetje ene od tetiv na zunanji strani kolena, ki stalno, pri vsakem koraku zdrsne čez izboklino na zunanji strani kolena, na stegnenici. Običajno gre ob tem za telesno posebnost, na primer pronacijo stopala, slabo tehniko teka, s stopali obrnjenimi navznoter in še nekatere druge posebnosti. Težava lahko sčasoma postane tako huda, da mora športnik predčasno zaključiti kariero.
Zlomi
Do zlomov kostnih struktur pride pri športu sicer redko, pa vendar je tudi to mogoče. Športi, kjer je veliko fizičnih kontaktov med igralci (nogomet, rokomet, košarka, …), in športi, ki terjajo doskoke (smučarski skoki, alpsko smučanje), ter še motociklizem in konjeništvo so tisti športi, kjer so omenjene poškodbe možne. Zdravljenje je prepuščeno specialistom in ni treba posebej poudarjati, da je dolgotrajno.
Izvini kolenskih ali komolčnih vezi
Po težavnosti jih delimo na lahke, srednje in močne. Pri lahkih ostane funkcija vezi in sklepa večinoma neokrnjena in so šele pod mikroskopom vidne manjše raztrganine. Pri srednji stopnji so raztrganine vezi večje, tudi krvavitev je več, vezi se natrgajo, sklep postane slabše gibljiv, boleč in pojavi se občutek nestabilnosti. Pri najhujši obliki pride do popolne raztrganine vezi, sklep pa postane dejansko nestabilen.
Prva pomoč je mirovanje in imobilizacija sklepa. Obisk zdravnika je nujen, če nam v sklepu poka, če ga ne moremo premikati, če opazimo oteklino in če je prizadeti predel topel in rdeč, poleg tega pa imamo povišano temperaturo.
Vnetje komolčnih in ramenskih vezi
Bolečinam v komolcu so najpogosteje izpostavljeni športniki, kjer roke nosijo precejšnje breme ali se upirajo sili: plezalci, tenisači, golfisti, veslači, odbojkarji, nekateri atleti (metalci diska, krogle, kopja, skakalci ob palici, …). Bolečina se pojavi zaradi vnetja kit v področju njihovih narastišč na kosti. Poznani so t.i. plezalski komolec z vnetjem kit upogibalk komolca, nadalje golfski komolec, pri katerem so vnete kite povrhnjih upogibalk prstov in zapestja ter notranjih obračalk podlahti ter t.i. teniški komolec z vnetjem kit iztegovalk prstov in zapestja ter zunanjih obračalk podlahti.
Bolečina v komolcu je posledica vnetja kit in njihovih ovojnic v področju narastišča na kosti v sklepu. Pri tem otečejo in s tem pritisnejo na živec. Vzroki bolečine v komolcu so lahko tudi vnetje sluznih vrečk, okužba sklepa, zvin in artroza sklepa.
Lajšanje bolečin pri poškodbah mišic in sklepov
Pri nategih, zvinih ali udarninah na prizadeto mesto vsaki 2 do 3 ure položimo ledeni obkladek. Ta nam bo upočasnil nastanek oteklin in modric. Počitek je ravno tako zelo pomemben element rehabilitacije. Če je bolečina neprijetna, potem vam bodo farmacevti znali svetovati, katero zdravilo za lajšanje bolečin je ustrezno. Zdravljenje traja običajno 2 do 4 tedne. V primeru, da gre za hujšo bolečino ali negibljivost sklepa, mogoče celo za izpah ali zlom, pa je obisk zdravnika specialista nujen.
