Celiakija je kronična avtoimunska bolezen, ki primarno prizadene tanko črevo in lahko vpliva tudi na druge organske sisteme. Imenujemo jo tudi glutenska enteropatija, sproži pa jo uživanje glutena. Ko bolnik zaužije gluten, ta povzroči vnetje tankega črevesja. Vnetje je lahko blago ali hudo in vodi v okrnjen vsrk hranil, vitaminov ter mineralov.

Kaj je gluten in zakaj povzroča težave?

O celiakiji smo se pogovarjali z Barbaro Sodin, dr. med., spec. interne medicine, ki že več kot 15 let deluje na področju gastroenterologije.

»Gluten je skupek vodotopnih beljakovin, ki se nahajajo v različnih žitih: pšenici, rži, ječmenu, v manjših količinah pa tudi v ovsu,« razloži dr. Sodin in doda: »Celiakija prizadene približno en odstotek populacije in se lahko pojavi v katerem koli življenjskem obdobju pri osebah z genetsko predispozicijo.«

Simptomi celiakije

Dr. Sodin pojasnjuje, da je celiakijo težko diagnosticirati, saj se lahko pojavi v tipični ali netipični obliki, včasih pa je celo povsem asimptomatska. »Osnovni simptomi so prebavni – driska, napenjanje, bolečine v trebuhu, slabost in bruhanje. Zaradi vnetno spremenjene sluznice je absorpcija hranil okrnjena, kar lahko povzroči anemijo, osteoporozo in nevrološke motnje, kot so mravljinčenje in težave z ravnotežjem.«
Dodaja še, da se bolezen lahko izrazi tudi na koži z herpetiformnim dermatitisom, ki povzroča srbeče in pekoče mehurčke, ter da lahko pri ženskah v rodni dobi vpliva na plodnost in povzroči zaplete v nosečnosti.

Kako diagnosticiramo celiakijo?

Diagnostika celiakije temelji na več postopkih:

• Serološke preiskave: preverjanje ravni protiteles IgA anti-tTG in celokupnih protiteles IgA.
• Endoskopski pregled tankega črevesja: odvzem vzorcev sluznice za oceno vnetja.
• Genetsko testiranje: uporablja se pri nejasnih izvidih ali pri bolnikih z večjim tveganjem (npr. avtoimunske bolezni, družinska obremenjenost).
  Dr. Sodin poudarja, da je v času osnovne diagnostike pomembno, da gluten iz prehrane še ni izključen.

Edina rešitev: stroga brezglutenska dieta

»Edino zdravljenje celiakije je stroga brezglutenska dieta,« poudarja dr. Sodin. Bolniki morajo odstraniti vsa živila, ki vsebujejo gluten, pogosto skrit v predelanih izdelkih, kot so omake in prigrizki. Priporoča vključitev v društva za celiakijo, kjer lahko bolniki dobijo podporo, izmenjajo recepte in se bolje informirajo o prehrani.

Pri bolnikih, ki dosledno upoštevajo dieto, se stanje izboljša: protitelesa upadejo, simptomi se omilijo, črevesna sluznica pa se postopoma regenerira. V redkih primerih, ko dieta ni dovolj, so potrebni dodatni ukrepi, kot so kortikosteroidi ali imunosupresivi.

Zakaj je zgodnja diagnoza ključna?

Nezdravljena celiakija lahko povzroči resne zaplete, vključno z limfomom tankega črevesja ali adenokarcinomom. Pri otrocih lahko vodi v zastoj rasti in razvojne težave, pri odraslih pa v resne zdravstvene zaplete. Zato je ključnega pomena, da se bolezen prepozna čim prej in da bolniki dosledno upoštevajo brezglutensko dieto.

Zaključek

Celiakija je resna kronična bolezen, ki zahteva dosledno prehransko prilagoditev. Pravočasna diagnoza, redni zdravniški pregledi in podpora v obliki izobraževanja ter povezovanja z drugimi bolniki lahko bistveno izboljšajo kakovost življenja.

Preberite tudi: Sladkorna bolezen, ščitnica in celiakija: Kakšna je povezava?

Preberite tudi: Intoleranca ali alergija!?