Avtorica: Anja Kuhar Glišić
Luskavica (lat. psoriasis) ali psoriaza je avtoimunska vnetna bolezen, ime pa je dobila po grški besedi ‘psora’, ki označuje značilni simptom bolezni – srbež. Za bolezen so največkrat značilna žarišča pordele kože, prekrita z belimi ali srebrnimi luskami, koža je dvignjena in vneta.
Doc. dr. Maruška Marovt, dr. med., specialistka dermatovenerologije, je na dogodku za medije povedala, da je klinična slika luskavice lahko zelo raznolika, v osnovi pa poznamo pet oblik: kronično plačno, kapljično, pustulozno, inverzno in eritrodermično luskavico.
Daleč najpogostejša je kronično plačna luskavica, ki po besedah dr. Marovtove prizadene do 90 % bolnikov z luskavico. Zanjo so značilne rožnate plošče različnih intenzitet, prekrite z belkasto srebrnimi luskami na značilnih mestih telesa, kot so iztezne strani komolcev in kolen, zadnjica in lasišče. Lahko prizadene le majhen delež telesne površine ali pa celotno telo.
Kot navaja dr. Marovtova, je najvišja prevalenca luskavice v Evropi značilna za severno evropske države in znaša 2 %, medtem ko za Slovenijo uradnih podatkov nimamo, se pa ocenjuje, da naj bi bila podobna kot na sosednjem Hrvaškem, torej 1,6 %.
V nasprotju s splošnim prepričanjem je luskavica bolezen, ki ni omejena le na kožo, je povedala asist. dr. Mateja Starbek Zorko, dr. med., specialistka dermatovenerologije. Gre za kronično vnetno bolezen, pri kateri se vnetje pojavlja po telesu in se pri tretjini bolnikov kaže v obliki vnetja sklepov oz. psoriatričnega artritisa, pri številnih bolnikih z luskavico se pogosteje pojavljajo tudi pridružene bolezni, kot so sladkorna bolezen, krvno-žilne bolezni, ateroskleroza, arterijska hipertenzija in posledično srčni infarkt ipd., pogosteje so nagnjeni tudi k depresiji, še doda dr. Starbek Zorkova.
Zdravljenje luskavice je v zadnjih desetletjih precej napredovalo, na voljo pa so po besedah dr. Marovtove topikalni pripravki, fototerapija in sistemska zdravila.
Pri bolnikih, pri katerih je prizadet manjši delež kože, ostaja zdravljenje lokalno in takšnih je po besedah dr. Marovtove 80 % bolnikov. Napredovale oblike bolezni pa zahtevajo zdravljenje s fototerapijo ali sistemska zdravila.
Biološka zdravila, ki so na voljo od leta 2005, so v zadnjih 15 letih naredila pravo revolucijo pri zdravljenju zmernih in hujših oblik luskavice, saj so omogočila dobršnemu delu najtežjih bolnikov bistveno bolj učinkovito in hkrati varno zdravljenje, pove prof. dr. Tomaž Lunder, dr. med., specialist dermatovenerologije.
Biološka zdravila so pridobljena z biološkimi procesi v živih organizmih, razlaga dr. Lunder, in doda, da gre pri bioloških zdravilih za luskavico za protitelesa, enaka tistim, ki nastajajo naravno v našem organizmu pri obrambi pred okužbami. Protitelesa so usmerjena zelo specifično proti določenim snovem, ki se tvorijo v kožnem tkivu pri bolnikih z luskavico. Na ta način je možno zelo učinkovito ciljano zdravljenje, ki varno upočasni ali skoraj povsem zaustavi neugodno bolezensko dogajanje.
Kot navaja dr. Marovtova, so bili do nedavnega bolniki z luskavico lahko več tednov ali mesecev na zdravljenju v bolnišnici, danes pa pri najnovejših zdravilih lahko pri približno 80 % bolnikov opazujemo do 90-odstotno izboljšanje kožnih sprememb.
Kot pove dr. Marovtova, sta glavna cilja zdravljenja visoka učinkovitost in varnost zdravljenja, bolniki pa si želijo predvsem hitrega odziva na zdravljenje z dolgotrajnimi učinki. Tako primeri iz literature in klinične prakse kažejo, da je zdravljenje z biološkimi zdravili učinkovito in varno, hkrati pa po besedah dr. Marovtove prinaša tudi manj neželenih učinkov v primerjavi z nebiološkimi zdravili.
Trenutno je pri nas, kot pove dr. Lunder, dostopnost do tovrstnih zdravil dobra. Vseeno do bioloških zdravil ne more vsak bolnik, ki bi si to zaželel. Ker je cena bioloških zdravil razmeroma visoka, kar dr. Lunder pripisuje njihovi kompleksni proizvodnji, so pri nas in v Evropi že dolgo uveljavljena stroga merila, ki zelo jasno določajo, pod kakšnimi pogoji se lahko bolniku z luskavico predpiše tovrstno zdravljenje, pravi dr. Lunder.
Dr. Lunder omenja kot pogoj na eni strani samo težo bolezni, pri čemer mora biti prizadeto vsaj 10 % kože telesa ali pa mora imeti bolezensko dogajanje hud vpliv na kakovost bolnikovega življenja.
Dr. Starbek Zorko dodaja, da v tem primeru odločilno vlogo igra tudi dejstvo, kje na telesu je koža prizadeta, saj pri bolnikih z manj kot 10 % prizadete kože, ki pa se pojavlja na področjih obraza, lasišča, spolovil, dlani ali podplatov, bolezen tako močno vpliva na kakovost življenja, da je pomembno pravočasno in ustrezno zdravljenje.
Drugi pogoj pa je, tako dr. Lunder, da je bolnik že preizkusil vsaj eno od zdravil proti luskavici – imunosupresivov. Šele če se poskus zdravljenja z enim od teh ni obnesel (zaradi nezadostnega učinka, neprenašanja ali kontraindikacij) in če sta izpolnjena oba pogoja, lahko zdravnik predpiše biološka zdravila. Dr. Lunder pravi, da takšno zdravljenje dobi vsak bolnik s težjo obliko luskavice.
Dr. Lunder, izzive vidi v tem, da znaten delež bolnikov s hujšimi oblikami luskavice, ki bi tovrstno zdravljenje potrebovali, o njem niso obveščeni ali pa z obiskom zdravnika iz neznanih razlogov odlašajo. Po podatkih registra, v katerega so vpisani vsi slovenski bolniki z luskavico, ki se zdravijo z biološkimi zdravili, naj bi imeli bolniki luskavico povprečno 18 let, preden so začeli z zdravljenjem z biološkimi zdravili. Dr. Lunder zato opozarja, da je tu še precej prostora za izboljšavo, vemo namreč, da bolniki s hujšimi oblikami luskavice pogosteje trpijo za sočasnimi obolenji, hkrati pa neustrezno zdravljenja luskavica pomeni večje tveganje za nastanek zapletov.
Izkušnje dr. Starbek Zorkove kažejo, da so bolniki s psoriazo v veliki meri naklonjeni zdravljenju z biološkimi zdravili, verjetno zaradi velike popularnosti izrazov ‘eko’, ‘bio’ itd. Po njenih izkušnjah biološka zdravila želijo zlasti tisti, ki so dobro seznanjeni s svojo boleznijo – verjetno ravno zato, ker gre za učinkovita zdravila s sprejemljivimi in maloštevilnimi stranskimi učinki, predvsem v primerjavi z drugimi konvencionalnimi sistemskimi zdravili, ki so jih že jemali in jih bolniki dobijo, preden lahko pridejo do bioloških zdravi.
Vseeno pa se med nekaterimi bolniki pojavlja strah pred zdravljenjem z biološkimi zdravili, kar dr. Lunder pripisuje predvsem dejstvu, da jih verjetno zamenjujemo s tistimi, ki so v rabi pri zdravljenju raka in pri katerih so resnejši stranski učinki pogosteje, kar je na srečo pri luskavici izjemno redko.
Pri bioloških zdravilih so bolniki z luskavico v dobrem položaju, saj se med imunsko pogojenimi boleznimi luskavica dobro odziva na tovrstno zdravljenje, pove dr. Lunder in poudari, da so biološka zdravila, namenjena zdravljenju luskavice, izredno varna. Izkazalo se je celo, da isto biološko zdravilo, ki se uporablja poleg luskavice tudi za zdravljenje revmatoidnega artritisa in kronične vnetne črevesne bolezni, redkeje povzroča neželene pojave pri bolnikih z luskavico kot pri ostalih.
Čeprav ni dokazov, da bi posebna dieta bistveno izboljšala samo bolezen, dr. Lorbek Zorkova vseeno svetuje vzdrževanje zdravega življenjskega sloga, dovolj gibanja in zdravo prehrano, saj je pri bolnikih z luskavico pomembno vzdrževanje zdrave telesne teže. Bolniki s prekomerno težo se namreč slabše odzivajo na terapijo, hkrati pa prevelika teža za sabo potegne večje tveganje za sistemske bolezni.
Čeprav s sodobnimi pristopi zdravljenja lahko luskavico uspešno obvladujemo, je še vedno ne znamo ozdraviti, pove dr. Marovtova, zato zdravniki skušajo bolniku omogočiti vsaj dolga obdobja brez bolezni. Prihodnost dr. Marovtova vidi v zgodnji učinkovitosti s pomočjo zdravil, obvladovanje sistemskega vnetja ter uspešno obvladovanje pridruženih bolezni. Morda bi v prihodnosti lahko pričakovali tudi zdravila, ki bi z enim letnim odmerkom vzdrževala čisto kožo; morda bodo na voljo uspešnejša peroralna zdravila v obliki tablet ter tudi topikalna zdravila z boljšim profilom neželenih učinkov.
Društvo psoriatikov Slovenije deluje že 46 let in ima enajst lokalnih podružnic po Sloveniji, pravi Jan Koren, predsednik Društva psoriatikov Slovenije, znotraj katerih so organizirana druženja, različne rehabilitacije, izleti itd. Med pomembne naloge društva spada tudi izobraževanje tako bolnikov kot strokovne in predvsem splošne javnosti, pomembna dejavnost društva pa je tudi založništvo.
Ker so bolniki z luskavico še vedno stigmatizirani, se po pomoč vedno lahko obrnejo na Društvo psoriatikov Slovenije, dostopno po telefonu na številki 02 420 22 12, elektronski pošti: info@drustvo-psoriatikov.si ali na spletni strani https://drustvo-psoriatikov.si/.
A Luskavica ali psoriaza je sistemska vnetna bolezen, ki poleg kože prizadene tudi druge organe.
B Zadnjih 15 let je na voljo tudi zdravljenje z biološkimi zdravili.
C Zdravljenje z biološkimi zdravili velja za učinkovito in varno.