Mnogim med nami je že kdaj pomagala babica s kakšno skodelico čaja, ki je rešila želodčne težave, ali pa z žličko smrekovih vršičkov proti grlobolu. Bržkone ste gledali Kekca, v katerem je Kosobrin rekel, da zoper vsako bolezen raste rož’ca na svetu, ali pa tisti del, v katerem je Pehta nabirala zeli, poznala je celo eno od njih, ki ozdravi slepoto. Pa obstaja rožica, ki pomaga proti stresu, smo med drugim vprašali doc. dr. Nino Kočevar Glavač, mag. farm.

Avtorica: Katja Štucin

Za začetek nam natančneje orišite, kaj je fitoterapija.

S strokovnimi besedami definiramo fitoterapijo kot področje medicinske uporabe zdravilnih rastlin za namene preprečevanja, lajšanja ali zdravljenja zdravstvenih težav in bolezni. V stroki se je dobro uveljavil tudi izraz sodobna ali racionalna fitoterapija, ki pomeni na znanstvenih dokazih temelječo fitoterapijo. Fitoterapija predstavlja danes eno od prvih izbir za ohranjanje dobre zdravstvene kondicije ter seveda za preprečevanje in zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni, ne le med splošnim prebivalstvom, ampak tudi v farmacevtsko-medicinski stroki.

Ali delovanje zdravilnih rastlin dokazano učinkuje? Obstajajo raziskave, ki potrjujejo njihovo moč?

Seveda, zdravilne rastline namreč vsebujejo učinkovine, ki jim dajejo njihovo zdravilno moč. Za kar nekaj zdravilnih rastlin imamo kakovostne dokaze (to so t. i. randomizirane, dvojno slepe, kontrolirane klinične raziskave) o njihovi učinkovitosti: šentjanževka, ginko, ameriški slamnik kot najbolj poznane. Ti dokazi celo pokažejo, da so določene zdravilne rastline za določene indikacije celo bolj učinkovite kot sintezne učinkovine, predvsem pa z manj neželenimi učinki, tak primer je recimo šentjanževka kot zdravilo rastlinskega izvora za zdravljenje depresije.

V zadnjem času so mnogi ljudje preobremenjeni in tegoba sodobnosti je stres. Katere rastline nam lahko pomagajo proti njemu?

Zdravilne rastline, s katerimi povečamo odpornost telesa v smislu ohranjanja duševnega in telesnega zdravja, sodobna fitoterapija razdeli na dve skupini: imunostimulante in adaptogene. Prvi spodbujajo delovanje imunskega sistema ter na ta način preprečijo ali zdravijo predvsem bolezni drugih organskih sistemov, medtem ko adaptogeni krepijo obrambni odziv organizma na stresne dejavnike. Med slednjimi so najbolj raziskani ginseng, elevterokok in rožni koren, kot imunostimulanti pa ameriški slamnik in zdravilne gobe.

Zdravilne rastline, ki nam dokazano pomagajo proti stresu v bolj klasičnem smislu, torej s svojim pomirjevalnim delovanjem, pa so baldrijan (zdravilna špajka), sivka, hmelj, melisa in pasijonka.

V kakšnih oblikah jih lahko uživamo?

Na tržišču jih dobimo kot tablete, kapsule, praške in v izvorni obliki rastlinskih drog, na primer kot zdravilni čaji. Pri tem velja zlato pravilo, da se vedno, ko je to mogoče, odločimo za izdelek, ki je zdravilo rastlinskega izvora, saj nam le ta kategorija zagotavlja varen, učinkovit in kakovosten izdelek. Pri prehranskih dopolnilih je zakonodaja mnogo bolj ohlapna, zato velja posvariti, da je lahko tvegano, če tovrstne izdelke kupujemo po nenadzorovanih tržnih kanalih, še posebej če prihajajo iz daljnih držav, kjer se zakonodaja bistveno razlikuje od denimo evropske.

Na kakšen način pa delujejo?

Mehanizmi delovanja adaptogenov so kompleksni in medsebojno prepleteni, in sicer gre na primer za učinke na sintezo proteinov in nukleinskih kislin, uravnavanje energijskih procesov na ravni celic, presnovo eikozanoidov, kateholaminov, kortikosteroidov in lipidno peroksidacijo ter delovanje imunskega sistema. Neposredno na imunski sistem deluje ameriški slamnik, ki je najpomembnejši predstavnik rastlinskih imunostimulantov.
Zdravilne rastline, ki imajo pomirjevalno delovanje, pa se vpletajo v procese na ravni osrednjega živčnega sistema, kjer je udeležen na primer živčni prenašalec GABA ali serotonin.

Če vzameva za primer ginseng. Kako se ga uporablja in odmerja?

Kot adaptogen je uveljavljen za kratkotrajno uporabo pri sicer zdravih ljudeh (za povečanje telesne zmogljivosti, delovne storilnosti in koncentracije ter odpornosti na stres) ter za dolgotrajno uporabo pri oslabljenem in izčrpanem organizmu, zlasti pri starejših. Z vidika zakoreninjenosti tradicionalne uporabe (zlasti po svetu) je smiselno razlikovanje med kratkotrajno uporabo (zlasti pri zdravih mlajših ljudeh) in dolgotrajno uporabo.

Kratkotrajna uporaba je priporočljiva v odmerjanju 0,5 do 1,0 g korenine dnevno, navadno razdeljeno v dva odmerka, dolgotrajna uporaba pa 0,4 do največ 0,8 g korenine dnevno. Jemanje naj bi bilo omejeno na starost nad 18 let in tri mesece neprekinjene uporabe, nekoliko strožje pa je priporočilo omejitve na 15 do 20 dni z najmanj dvotedensko prekinitvijo pred ponovnim jemanjem.

Seveda morava izpostaviti tudi neželene učinke oziroma opozoriti na to, kdaj ginsenga ni dobro uživati.

Priporočena uporaba ginsenga navadno ni povezana z neželenimi učinki. Redko se pojavijo alergijske reakcije (urtikarija in srbenje), hipertenzija, nemir in nespečnost, gastrointestinalne težave (bolečine v želodcu, bruhanje, driska in zaprtje) ter evforija. Sindrom zlorabe ginsenga se pojavi v enem do treh tednih jemanja dnevnih odmerkov približno 3 g, zanj pa so značilni jutranja driska, kožni izpuščaji, hipertenzija, nemir in nezavest.

Previdnost je potrebna pri bolnikih s hipertenzijo in sladkorno boleznijo. Podatkov o interakcijah je zelo malo, možne so z varfarinom, fenelzinom, lorazepamom in triazolamom. Zaradi pomanjkljivega poznavanja varnosti odsvetujemo dolgoročno uporabo ter uporabo pri otrocih, nosečnicah in doječih materah.

Med adaptogeni ste poleg ginsenga izpostavili še elevterokok in rožni koren. Najprej izpostaviva rabo in neželene učinke prvega.

Odmerjanje v skladu z monografijo elevterokoka Evropske agencije za zdravila je odvisno od tega, ali gre za zdrobljeno korenino, uprašeno korenino, tekoči izvleček, suhi vodni izvleček, suhi etanolni izvleček ali tinkturo. Jemanje naj bi bilo omejeno na starost nad 12 let in dva meseca neprekinjene uporabe. Monografija EMA navaja različne vrste izvlečkov, odvisno od topila, njegove koncentracije ter razmerja med rastlinsko drogo in topilom.

Neželeni učinki se ob upoštevanju priporočil za uporabo pojavijo zelo redko. Dokumentirali so alergijske reakcije, glavobol, hipertenzijo, nemir, razdražljivost, anksioznost, evforijo in drisko. Elevterokoka naj ne bi uporabljali bolniki s hipertenzijo, nosečnice in doječe matere ter otroci. Zanesljivih podatkov o interakcijah ni, svetujemo previdnost pri sočasnem jemanju antikoagulantov, hipoglikemikov ter antihipertenzivov.

Kako pa je z rožnim korenom?

Priporočeno odmerjanje rožnega korena glede na monografijo Evropske agencije za zdravila je 144 do 200 mg kot enkratni odmerek in 144 do 400 mg kot dnevni odmerek. Monografija navaja uporabo rastlinske droge in suhega etanolnega izvlečka, vendar odmerjanje ni podrobneje opredeljeno za posamezno vrsto pripravka. Jemanje naj bi bilo omejeno na starost nad 18 let in na največ štiri mesece neprekinjene uporabe.

O varnosti uporabe rožnega korena je zelo malo podatkov. Neželeni učinki so povezani s prevelikimi odmerki in se navadno pojavijo kot alergijske reakcije in nespečnost. Izdelke je zato priporočljivo jemati zjutraj. Odsvetujemo sočasno uporabo učinkovin s podobnim kot tudi nasprotnim delovanjem, saj podatkov o interakcijah nimamo. Zaradi pomanjkljivega poznavanja varnosti odsvetujemo dolgoročno uporabo ter uporabo pri otrocih, nosečnicah in doječih materah.

Rastlin in njihovih učinkovin torej nikakor ne gre podcenjevati. Za konec velja izpostaviti, da sva primere rastlin navedli bolj v izobraževalne in ne uporabne nasvete, saj je treba pri rabi upoštevati določene dejavnike, kajne?

Res je. Vsekakor bi predlagala, da se bolniki za bolj konkretne nasvete obrnejo na zdravnika ali farmacevta.