Stres bi lahko opisali tudi kot trdovraten prehlad sodobnega časa, ki se med ljudmi hitro širi in se ga le stežka otresemo. V Sloveniji naj bi se kar 50 % ljudi srečevalo s stresom, med katerimi naj bi bilo 10 % zaposlenih, navajajo uradne številke. Neuradne so verjetno še precej višje.

Da bi ta globalni problem prijeli za roge in se z njim enkrat za vselej učinkovito spopadli, se je  v Ljubljani odvil 1. mednarodni znanstveni simpozij »@life« o stresu na delovnem mestu, na katerem je 20 domačih in tujih predavateljev ob podpori 6 mednarodno priznanih strokovnjakov z ameriške klinike Mayo izmenjevalo izkušnje in nasvete.

Avtor: Anja Kuhar

Globalni problem

Pritiski v službi, zahteve po vedno boljših delovnih rezultatih, usklajevanje obveznosti doma in na poklicnem področju, biti najboljši delavec, partner, otrok, starš, državljan itd., vse to na človeka vpliva izredno stresno. V želji biti čim boljši, lahko stres vodi v situacije, ki posamezniku dajejo občutek izgubljanja nadzora nad svojim življenjem.

Med najbolj stresne poklice na območju Evrope sodijo npr. poklic menedžerja, pilota, predstavnika za odnose z javnostmi, novinarja, oglaševalca, arhitekta ter borznega in nepremičninskega posrednika.

Na delovnem mestu, kjer preživimo vsaj tretjino svojega življenja, se s stresom srečuje kar 22 % zaposlenih ljudi v državah Evropske unije. Posledice stresa se kažejo v obliki bolniških odsotnosti, izogibanju nekaterim delovnim nalogam, neučinkovitosti in zmanjšani storilnosti, nezadovoljstvu s službo in samimi s sabo. Če se človek ne sooča s težavami, ga lahko ti dolgoročno vodijo v globoko zafrustriranost, izčrpanost in celo sindrom izgorelosti, kar se zlahka izrazi tudi na fizični ravni v obliki psihosomatskih bolezni.

Stres lahko privede do:

• napadov tesnobe in panike
• depresije
• srčnih bolezni
• visokega krvnega tlaka
• čirov na želodcu
• splošne oslabljenosti imunskega sistema
• migren itd.

Holistični pristop

Stres je težava, ki jo je treba obravnavati celostno, torej z več plati. Simpozij @life ubira nove poti in tako so si v njegovih okvirih roke podali znanstveniki štirih ključnih strok: medicine, psihologije, kineziologije in nutricionistike.

Ideja za projekt se je porodila v Žalcu na strani Regionalnega centra informacijsko-komunikacijskih tehnologij Savinja Žalec, ki se ji je pridružila ekipa domačih in tujih znanstvenikov. Povezali so se še s strokovnjaki iz univerzitetnih ustanov, kot sta univerza v Ljubljani in Mariboru, Univerza v Gradcu ter priznana ameriška klinika Mayo, za katero je to prvo sodelovanje s slovenskimi strokovnjaki.

Protistresna aplikacija

Da pa ne bi stopicljali na mestu in zgolj teoretizirali o tem, kaj stres je in kako se proti njemu boriti, so strokovnjaki, ki pri projektu sodelujejo, razvili eno izmed prvih antistresnih aplikacij na svetu, ki je na voljo tako v spletni obliki kot tudi v obliki aplikacije za pametne telefone.

Aplikacija deluje kot nekakšen virtualni terapevt, registriranim uporabnikom pa so na voljo strokovni in praktični nasveti za soočanje ter analiza podatkov za lažji boj proti stresu.

Zaledje strokovnjakov z vseh področij zagotavlja strokovnost napotkov in nasvetov, ki so prilagojeni vsakemu posamezniku posebej. Vsak namreč sam vnaša podatke o lastni aktivnosti in izpolnjuje zanesljive in veljavne vprašalnike s področja psihologije, medicine in športa. Preko tega si lahko vsak tudi izdela dnevnik, s katerim svoje stanje in spremembe spremlja na daljši rok.

Samozdravljenje

Proti stresu lahko veliko naredimo tudi sami, in sicer z:

• redno fizično aktivnostjo, ki povečuje odpornost in izboljšuje imunski sistem;
• različnimi tehnikami sproščanja, kot sta avtogeni trening in meditacija;
• izvajanjem vadbe za telo in duha, kot sta joga in pilates;
• dobro pa je tudi ozavestiti in nadzirati svoje negativne misli, ki naš pogled na trenutni položaj izkrivljajo in povečujejo občutek tesnobe.

Ena izmed tehnik sproščanja, s katero si lahko pomagate:

Namestimo se v udoben, sedeč ali ležeč položaj. Če želimo, se lahko podpremo z dodatnimi blazinami. Obleka naj bo ohlapna in udobna, ozračje ravno prav toplo, da nam je prijetno.

Z zaprtimi očmi najprej nekajkrat globoko vdihnemo in izdihnemo. Počasi spremljamo, kako se naš dih umirja in telo sprošča.

Nadaljujemo z umirjenim, globokim dihanjem in korak za korakom sproščamo posamezne dele telesa. Začnemo pri glavi, predstavljamo si, da popolnoma sproščena počiva npr. na vodni gladini ali na mehki travi in v mislih sproščamo vsako mišično skupino posebej. Nadaljujemo z vratom, rameni, sprostimo obe roki, prsni koš in trebušno votlino, sprostimo predel medenice in nadaljujemo proti stegnom, kolenom in mečem ter končamo pri stopalih.

Ko prenehamo z zavestnim sproščanjem telesa, še nekaj minut uživamo v občutku sproščenosti in lebdenja. V mislih se lahko prestavimo v naš ‘happy place’ oziroma kraj, v katerem se počutimo popolnoma varne in sproščene.

Na zemljo se zopet vrnemo tako, da počasi kot mačka pretegnemo ude, nekajkrat intenzivno globoko vdihnemo in počasi odpremo oči.

Za konec pa: v trenutku, ko nas hoče nekaj vreči iz tira, si predstavljajmo ogromno vesolje. Le ena majhna pikica v njem je Zemlja, še manjša pikica na njej naša celina, mi kot posamezniki pa popolnoma nevidni. V luči tega se bomo takoj zavedli, da naš položaj pravzaprav le ni tako pomemben in usoden. Pa bo svet takoj bolj rožnat.