Preventivni pregled v »referenčni ambulanti«

V Sloveniji delujejo številni presejalni mehanizmi, zato da se odkrije kar največ težav ljudi še dovolj zgodaj, ko jih je še moč premagati. Ena od ključnih sistemskih rešitev, ki zagotavlja zgodnje odkrivanje obolelih in paciente z dejavniki tveganj, je tudi tako imenovana referenčna ambulanta.

Pravzaprav se slednja ne imenuje več tako, nam je pojasnila Darja Anderle, magistrica zdravstvene nege, ki dela v eni od njih ter nam je s prve roke osvetlila svoje poslanstvo vodenja preventivnih pregledov »referenčnih ambulant«.


Za začetek nam zaupajte, zakaj vam je všeč delo v referenčni ambulanti in kaj slednja sploh je?

Sam projekt uvedbe referenčnih ambulant se je na Ministrstvu za zdravje začel leta 2011. Osnovni namen uvedbe je bil z uporabo dispanzerske metode dela omogočiti bolj učinkovito in celostno obravnavo odraslih pacientov na področju družinske medicine.

V vseh ambulantah splošne in družinske medicine se je obstoječemu timu pridružila še diplomirana medicinska sestra oziroma diplomirani zdravstvenik. Ta je začel aktivno skrbeti za preventivne preglede opredeljene ciljne populacije, in sicer za osebe, stare nad 30 let, ter za celostno obravnavo pacientov z urejenimi kroničnimi nenalezljivimi boleznimi. Tako imenovana referenčna ambulanta pa je zdaj že nekaj let, od leta 2018, v resnici delo diplomirane medicinske sestre v ambulanti družinskega zdravnika. Uradno se ne vodi več posebej, vendar se je ime zelo prijelo in bo verjetno tako ostalo.

V prvi vrsti torej skrbimo za zdravstvenovzgojno svetovanje in izvajanje preventivnega programa, iskanje kroničnih nenalezljivih bolezni v čim zgodnejši starosti, že od 30. leta dalje. Naše delo je pomagati pacientom, da spreminjajo življenjski slog, da so bolezni čim bolje vodene ali da se prepreči njihov nastanek.

Kakšne so naloge strokovnjakov v referenčnih ambulantah?

Medicinska sestra deluje na področju preventive in kurative. Z našimi uporabniki in uporabnicami se pogovorimo o vseh potencialnih težavah. Na področju preventive je delo usmerjeno na preprečevanje srčnožilnih bolezni, diabetesa, povišanega krvnega tlaka, osteoporoze, depresije, kronične obstruktivne pljučne bolezni ter škodljivega pitja alkohola. Na področju kurative pa se obdobno pregledujejo kronični bolniki, katerih bolezen je dobro urejena. Bolezni, ki se jih obravnava, so srčnožilne bolezni, diabetes, osteoporoza, kronična pljučna bolezen, astma, depresija in bolezen prostate. Delo poteka po protokolih, ki so narejeni za posamezne module. Vse obravnave so v sodelovanju z osebnim zdravnikom, kamor pacienta napotimo, če se ugotovijo odstopanja.

kaj se pregleda v referenčni ambulanti, pregled, referenčna ambulanta, bolezni
INFOGRAFIKA: Pregled v referenčni ambulanti

Ena od vaših nalog je poročanje, s pomočjo katerega dobivamo slovenske spletne kazalnike, ki so pomemben vir podatkov za javno zdravje in zdravstvene politike. Kako poteka ta del vaših nalog?

Sproti se v register kroničnih bolezni vnašajo zgoraj naštete novoodkrite kronične bolezni. V programski povezavi se podatki mesečno prenašajo. Na podlagi opravljenih pregledov se beležijo kazalniki kakovosti. Nacionalna uvedba poročanja je bila januarja 2015, ko je poročalo 150 ambulant. Ta številka je denimo leta 2020 znašala že 880 ambulant. Tako si lahko predstavljamo, koliko podatkov pravzaprav zdaj imamo. Lastni, slovenski podatki o zdravju prebivalstva so zagotovo neprecenljiva vrednost. Iz njih dobivamo slovenske kazalnike, ki so pomemben vir podatkov tako za javno zdravje kot za oblikovanje določenih zdravstvenih politik.

Ste strokovni sodelavci referenčnih ambulant seznanjeni tudi s statistikami? Kaj kažejo?

Na nacionalni ravni strokovnjaki in strokovnjakinje podatke koristno uporabijo, jih primerjajo regionalno ali pa z evropsko in svetovno ravnijo. Na tak način se lahko tudi oblikujejo določene rešitve. Več kot vemo, lažje odgovorimo na težave.

Spomnim se, da je tudi mene presenetilo vabilo na pregled, takoj ko sem dopolnila 30 let. Takrat sem malce v šali, malce zares pomislila, aha, staramo se, so se že začeli takšni in drugačni pregledi. Po drugi strani pa se mi je zdelo izvrstno, da imamo tako urejen sistem.

Kdaj je posameznica oziroma posameznik prvič vabljen na pregled v referenčno ambulanto? Kako pogosto vas potem obiskujemo oziroma kako pogosto nas vabite?

Kot ste že ugotovili, je tista meja za posameznika ali posameznico, ko dopolni starost 30 let. Takrat je že lahko obravnavan/-a v referenčni ambulanti. Vabimo na podlagi seznama, včasih se pacienti in pacientke sami prijavijo, zgodi se tudi, da osebo napoti osebni zdravnik. Poti do pregleda so torej tri, in sicer je lahko nekdo na pregled in posvet povabljen, če po določenih merilih spada v katero od skupin za denimo preventivne presejalne teste, v drugem primeru se lahko za pregled dogovori oziroma je napoten ob obisku pri osebnem zdravniku ali zdravnici, ne nazadnje pa se lahko na preventivni pregled naroči kar sam, telefonsko ali po elektronski pošti.

Kakšen je odziv ljudi na vabilo na pregled v referenčno ambulanto? Se pregledov v večini udeležijo?

Odziv je zelo dober. V naši ambulanti pravzaprav zelo redko kdo zavrne udeležbo. V večini se pregledov udeležijo, kar lahko pomeni, da so naše delo prepoznali kot koristno oziroma so veseli tovrstne obravnave.

Kako je videti klasičen pregled v referenčni ambulanti? Kaj vse pregledate? Na kaj ste še posebej pozorni?

Pregledujemo po protokolih, ki jih je pripravila stroka. Delo poteka v vseh ambulantah v Sloveniji na podoben način. Ob prvem pregledu najprej na podlagi vprašalnika pridobimo podatke o posameznikovem zdravstvenem stanju, pregledamo laboratorijske preiskave, naredimo preiskave in meritve po protokolih – teža in telesna višina, spirometrija, meritev PEF, saturacija, meritve krvnega tlaka in pulza, elektrokardiogram in še nekatere druge potrebne preiskave.

Preverimo znanje o meritvah, ki jih izvajajo sami, denimo merjenje krvnega tlaka, pa tudi spretnosti, denimo uporabe vdihovalnikov, aplikacije zdravil … Preverimo, kako pacienti jemljejo predpisana zdravila. Pogovorimo se o zdravem načinu življenja, o razvadah … Paciente napotujemo v Zdravstvenovzgojni center, kjer se izvajajo poglobljene zdravstvenovzgojne obravnave, bodisi individualne ali v skupinah.

Katere so najpogostejše težave ljudi?

Ljudje imajo najrazličnejše težave. Največ pa je srčnožilnih težav, vključno s povišanim krvnim tlakom. Srčnožilne bolezni so po podatkih statističnega urada najpogostejše bolezni v Sloveniji, na drugem mestu so rakava obolenja. Statistike pogostosti bolezni za našo ambulanto niso narejene, po oceni pa bi rekla, da je največ bolnikov s povišanim krvnim tlakom.

Kakšni so nadaljnji koraki, če denimo ugotovite simptome določene bolezni?

Če so znaki na novo odkriti, pacienta obravnava osebni zdravnik, saj je v zdravniških kompetencah, da izvajajo diagnostiko in terapijo. Me, medicinske sestre, pa takrat delujemo po zdravnikovih navodilih.

Bi lahko za konec z nami delili kakšno posebno zgodbo, ki se vam je pripetila pri delu?

Pri preventivnem delu se uspehi našega dela opažajo na dolgi rok, ker je spreminjanje miselnosti in spreminjanje življenjskega sloga proces. Večkrat pa so uspehi vidni kmalu, na primer, da kdo preneha s kajenjem, spremeni navade v prehrani, shujša, se začne redno gibati.

Če pa se odkrijejo odstopanja v izvidih, se zaradi našega dela takoj začne proces zdravljenja, kar pripomore k boljšim izidom za paciente in pacientke.

ABC

A V referenčnih ambulantah se trudijo odkriti kronične nenalezljive bolezni v čim zgodnejši starosti.

B Zdravstvenovzgojno svetovanje in izvajanje preventivnega programa je naloga diplomiranih medicinskih sester, ki delujejo znotraj tovrstnih ambulant.

C Ljudje se v večini pozitivno odzovejo na vabilo v referenčno ambulanto.

Odgovarja

Darja Anderle,
magistrica zdravstvene nege

Piše Katja Štucin
Novinarka

REKLAMNO SPOROČILO

REKLAMNO SPOROČILO

REKLAMNO SPOROČILO

Skip to content