Stres ni situacija, kot včasih napačno mislimo, ampak je reakcija organizma, ki jo telo sproži ob naši oceni, da smo ogroženi – na osnovi preteklih izkušenj in spomina. Stres nam izboljša sposobnost za boj ali beg. Naše telo se na neko grožnjo (zunanjo ali notranjo) odziva na treh ravneh: vedenjski, avtonomni in endokrini. Stres aktivira in usmeri naše vedenje v soočanje s stresorjem oziroma nevarnostjo. Hkrati se preko aktivacije avtonomnega živčevja in inaktivacije neavtonomnega živčevja spremeni delovanje organov (npr. pospešeno bitje srca, plitko dihanje, mrzle dlani …).

Avtorica: Maja Korošak

Kdaj je stres lahko škodljiv?

Kadar alarmni reakciji sledijo počitek, sproščenost, zadovoljstvo, ki ga čutimo ob tem, ko smo se znali z nevarnostjo dobro soočiti, je stres neškodljiv ali celo dobrodejen. Težave se pojavijo, ko so zahteve okolja pretežke za naše sposobnosti oziroma sposobnosti našega telesa, občutek nevarnosti oziroma ogroženosti pa se kar ne konča. Takrat se alarmna faza nadaljuje, naš organizem je ves čas v pripravljenosti na boj ali beg. Telo je napeto, duševno pa smo nemirni in čutimo tesnobo. Kronični stres lahko doživljamo, ne da bi se ga zavedali. Vendar se pri stresni reakciji vedno zvišajo krvni tlak, srčni utrip, koncentracija sladkorja, maščob in stresnih hormonov v krvi. Krvne žile se zožijo, poveča se izločanje želodčne kisline. Vse to pa vodi v srčno-žilne, prebavne, imunološke in duševne motnje. Stres torej škodljivo vpliva tudi na naše srce.

Posledica stresa je lahko srčni infarkt

Dr. Jana Brguljan Hitij, predstojnica Kliničnega oddelka za hipertenzijo na Interni kliniki UKC Ljubljana, je potrdila, da vpliv stresa na srce velikokrat podcenjujemo. Kaj lahko stres povzroči našemu srcu? »Dolgotrajni stres lahko povzroči visok krvni tlak. Pod vplivom stresa se namreč aktivira simpatični živčni sistem in ob dodatnih drugih, za zdaj še neznanih dejavnikih se krvni tlak poviša. Povišanja krvnega tlaka, ki jih povzroči stres, so lahko kratkotrajna ali dolgotrajna. Ob stresnih dogodkih se tlak zviša, potem se spet vrne na normalno vrednost. Dolgotrajen, kronični stres pa sčasoma lahko privede do bolezenskega dogajanja oziroma hipertenzije, pri čemer se krvni tlak trajno dvigne,« razlaga dr. Brguljanova. Dodaja, da je stres lahko tudi pomemben dejavnik pri nastanku srčnega infarkta, seveda pri ljudeh, ki imajo predispozicije za tak dogodek.

Stres vpliva na zdravje srca

Naša sogovornica izpostavi še sindrom takotsubo ali stresno kardiomiopatijo (poškodbo srčne mišice). Sindrom takotsubo je vrsta neishemične kardiomiopatije, pri kateri pride do oslabitve mišičnega dela srca. Po navadi se pojavi po večjem stresu, bodisi duševnem bodisi telesnem. Če gre za duševni stres, se stanje nekoliko poetično imenuje tudi sindrom strtega srca. Zanj je značilna prehodna motnja delovanja levega prekata tako v sistoli kot diastoli z različnimi motnjami gibljivosti stene prekata, ki se pogosto pojavi po večji duševni ali telesni obremenitvi.

»Stres je torej pomemben dejavnik, ki vpliva na zdravje srca, a ga največkrat ne upoštevamo dovolj,« meni dr. Jana Brguljan Hitij.

Prav tako navaja, da je tudi pri aritmijah srca lahko pogosti vzrok izpostavljenost bolnika dolgotrajnejšemu stresu. Prav tako stres po njenem mnenju pospeši srčni utrip, odvisno pa je od tega, kako človek stres zna obvladovati. »Stres je izziv za telo, ki spodbudi simpatični živčni sistem, da se v trenutku odloči, ali bo šel v boj ali beg.«

Ne samo duševni ali čustveni stres, tudi pretirani telesni stres oziroma pretirana telesna dejavnost po mnenju dr. Brguljanove lahko povzroči negativne učinke na srce, posebno še pri ljudeh, ki telesno niso dovolj natrenirani. To lahko vidimo na prireditvah, kot so maratoni, saj tam dostikrat pride do nenadne odpovedi srca.

Kako stres poškoduje srce?

Kaj se pravzaprav dogaja v telesu pod vplivom stresa? Dr. Jana Brguljan Hitij: »Ni povsem jasno, kateri hormonalni ali endokrini dejavniki pripeljejo do poškodbe ali bolezni srca in ožilja. To je znanstveno težko utemeljiti, saj gre za zelo kompleksno pot, ki sproži spremembe. Pod vplivom delovanja hormonov, kot sta adrenalin in noradrenalin, in delovanja nevrovegetativnega živčnega sistema prihaja do zožitve žilja in do povečanja frekvence utripa.« Kakšen pa je normalni srčni utrip? »Normalni srčni utrip pri odrasli osebi je od 60 do 100 utripov na minuto v mirovanju. Če je utrip višji, lahko rečemo, da gre za zvišan srčni utrip.«

Kako pa se srčni utrip, če je dolgotrajneje povišan, zdravi? »Treba je raziskati vzroke za takšno stanje, ali gre za zožitev krvnih žil ali gre za nepravilnost v delovanju nevrovegetativnega sistema. Zdravimo torej vzroke, samega povišanega srčnega utripa pa ne. Pri tem uporabljamo zdravila, ki se imenujejo antiaritmiki. Antiaritmiki so zdravila za zdravljenje motenj srčnega ritma, ki so posledica nepravilne električne dejavnosti v srcu. Med ta zdravila spadajo tudi zaviralci beta receptorjev in beta blokatorji in številna druga, ki jih uporabimo glede na vzrok.«

Kaj pa pri zdravljenju hipertenzije? »Pri zdravljenju hipertenzije je treba najprej ugotoviti, ali je res le stres tisti, ki povzroča to stanje, izključiti je treba sekundarna obolenja in pridružene bolezni. Šele takrat se lahko odločimo za pravilno zdravljenje,« pojasnjuje dr. Jana Brguljan Hitij.

Sindrom strtega srca

Sindrom takotsubo ali sindrom strtega srca je stanje, ki posnema simptome srčnega napada. Pogosteje prizadene ženske. Ljudje s sindromom zlomljenega srca – imenovanim tudi takotsubo kardiomiopatija ali kardiomiopatijo, povzročeno s stresom, – doživljajo nenadno, intenzivno bolečino v prsih, ki jo spremlja težko dihanje. Pri tem se del srca poveča in ne črpa pravilno.

Študija dr. Caroline Scally z Univerze v Aberdeenu je pokazala, da so posledice tega sindroma lahko tudi dolgotrajne. V raziskavi je sodelovalo 37 bolnikov (večinoma žensk srednjih let), ki so jih vsaj 12 mesecev (polovico vsaj 20 mesecev) prej obravnavali zaradi stresne kardiomiopatije. Vsem bolnikom so opravili obsežno klinično obravnavo, vključno z merjenjem serumskih označevalcev, obremenitvenim testiranjem, ultrazvočno preiskavo srca in srčno magnetno resonanco s srčno P31-spektroskopijo. Statistična primerjava s skupino preiskovancev brez stresne kardiomiopatije, ki so se z bolniki ujemali v izhodiščnih značilnostih, je pokazala, da je bila stresna kardiomiopatija povezana z merljivimi trajnimi posledicami. Z vprašalnikom so vztrajanje simptomov, povezanih s srčnim popuščanjem, zaznali pri 88 % bolnikov. Bolniki, ki so imeli stresno kardiomiopatijo, so imeli zmanjšano vrednost največjega privzema kisika, nekatere ultrazvočne in magnetno resonančne značilnosti okvare srčne mišice ter okvare porabe energije v srčni mišici, zaznane s P31-spektroskopijo.

Raziskava je pokazala, da je treba pri sindromu takotsubo ukrepati takoj, podobno kot pri drugih težavah s srcem.

Kako obvladati stres?

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so v priročniku Ko te strese stres pripravili različne vaje za obvladovanje stresa, ena od teh je vaja v šestih korakih, ki jih predstavljamo v nadaljevanju.

1)     Pričakujte in načrtujte! Poskusite predvideti, kateri stresorji vas lahko doletijo, in se nanje pripravite. Vsako jutro ali na začetku novega tedna razmislite, kaj vas čaka, in naredite načrt, kako se boste soočili s stresorji.

2)     Omejite vpliv stresorjev! Majhni stresorji, kot npr. jutranja gneča na cesti, pomemben sestanek v službi, prepir s partnerjem itd., se lahko razširijo na vsa področja našega življenja (npr. ko slab dan v službi »prinesemo« s seboj domov in s tem naredimo slab dan še vsem okoli sebe). Postavite stresorje na svoje mesto: naj težava v službi ne uničuje vaših odnosov doma in obratno. Ko ugotovite, da imate močan stresor na enem področju svojega življenja, poskusite načrtno ohraniti ali okrepiti druga področja svojega življenja!

3)     Odzivajte se mirno! Če se na stresno situacijo takoj odzovemo z akcijo ali s čustvenim vzburjenjem, postanemo žrtev stresne situacije. Sproži se stresna reakcija, kar dolgoročno slabi naš imunski sistem. Če pa se odzovemo mirno, lahko ohranimo notranje ravnovesje in s tem pridobimo čas, da se zavestno odločimo, kako se bomo soočili s težavami.

4)     Vzpostavite nadzor nad svojim telesom! Pomembno je, da čim prej ustavite stresno reakcijo: umirite dihanje in sprostite mišično napetost.

5)     Upočasnite se in iščite svojo notranjo moč! Stresne situacije nas običajno besno silijo v dejavnosti, da bi odstranili stres ali se mu izognili. Namesto tega se s sprostitvenimi tehnikami duševno in telesno umirite. Ko boste postali pozorni na svoje dihanje in občutek sproščenosti v mišicah, se bo vaša pozornost samodejno obrnila navznoter. Tu je izvor vaših moči.

6)     Razmišljajte optimistično! Ko smo v stresu, pogosto izgubimo pregled nad tem, kaj je mogoče in kaj je pomembno. V svojem trenutnem negativnem položaju poskusite najti dobre strani in priložnosti. Ne pozabite na svoje cilje.

ABC

A Pri stresu se vedno zvišajo krvni tlak, srčni utrip, koncentracija sladkorja, maščob in stresnih hormonov v krvi.

B Ni povsem jasno, kateri hormonalni ali endokrini dejavniki pripeljejo do poškodbe ali bolezni srca.

C Posledice sindroma zlomljenega srca so lahko dolgotrajne.