Ljudje se zdravja zavemo, ko ga izgubimo, imunskega sistema, ko zbolimo, vratnih žil pa običajno, ko se te zamašijo. Ko vratne žile niso v svojem optimalnem stanju, lahko pride do zožitve (počasi ali nenadoma), ki lahko vodi do različnih simptomov, lahko pa tudi do možganske kapi. O zdravju in boleznih vratnih žil, o vplivu življenjskega sloga in dednosti nanje smo se pogovarjali z izrednim profesorjem dr. Borutom Jugom, dr. med., MSc (VB), FESC, predstojnikom Kliničnega oddelka za žilne bolezni v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana.

Avtorica: Irena Pfundner

Lahko bi rekli, da je zožitev vratnih žil ena izmed posledic obsežnega dogajanja v človeškem telesu, ki je do določene točke naravno. Gre za staranje. Lobstein je ta naravni proces imenoval arterioskleroza. S staranjem arterije izgubljajo svojo elastičnost, notranji žilni sloj se zadebeli, sama stena žile pa poapni – poveča se vsebnost kalcija. Nasproti temu je postavljal patološki proces ateroskleroze, ki je tako po imenu kakor tudi po posledicah zelo podoben naravnemu procesu, vendar je slednji hitrejši, silovitejši in ga tudi opredelimo kot bolezenskega. Ateroskleroza je torej v največjem številu primerov vzrok zožitve vratnih žil bolezenski proces v žilni steni.

Drugi vzroki so redkejši, denimo anevrizme – bolezenske razširitve žil (v katerih lahko nastane strdek, ki povzroči zožitev ali celo zaporo), disekcija ali razplastitev žilne stene, redkejša fibromuskularna displazija in arteritisi (vnetne bolezni, ki kvarijo žilno steno). Velik vpliv na razvoj ateroskleroze imajo vsem dobro poznani dejavniki tveganja: povišan krvni tlak, kajenje, povišane vrednosti maščob v krvi, kajenje itd.

Nam lahko za začetek pojasnite, kakšne so »zdrave« vratne žile?

Če govorimo o žilah odvodnicah (arterijah), so vratne arterije gladke, brez naplastitev, pretok je ustrezen, brez ovir. Zdrava arterija je v svetlini obložena s plastjo celic (endotelijem), ki so ključne za zdravje in ustrezno delovanje arterije – tj. odziv na fiziološke dražljaje, uravnavanje strjevanja krvi in podobno. Okvara endotelija je praviloma prva stopnja v procesu ateroskleroze, ki lahko naplasti ali zoži arterijo.

Katere bolezni vratnih žil poznamo oz. katere so najpogostejše?

Večinoma je govora o aterosklerotični žilni bolezni. Gre za najpogostejšo bolezen arterij, ki poteka s kopičenjem maščob, vnetjem in naplastevanjem arterijske stene. Ateroskleroza je sistemska bolezen, kar pomeni, da prizadene vse arterije v telesu. Res pa je, da pri nekaterih posameznikih izraziteje prizadene koronarne arterije (arterije, ki prehranjujejo srce), pri drugih periferne arterije (arterije, ki prehranjujejo okončine), pri nekaterih pa vratne arterije (arterije, ki prehranjujejo možgane). Prizadetost vratnih arterij, torej karotidna ateroskleroza, je pomembna, ker na eni strani kaže na prisotnost aterosklerotične žilne bolezni pri posamezniku, po drugi strani pa lahko privede do možganske kapi.

Kako pogosta je zamašenost vratnih žil med Slovenci? Kako do nje pride? Kakšen delež oblog že sodi v kategorijo zamašenih žil?

Karotidna ateroskleroza v »blažji« obliki prizadene okoli 20 % posameznikov. To pomeni, da se pri posameznikih lahko že zaznajo aterosklerotične naplastitve, ki jih imenujemo plaki, ni pa še oviran pretok krvi v možgane. Ta oblika zahteva agresivne preventivne ukrepe, da ne bi napredovala do hujše stopnje ali možganske kapi. Oviranje pretoka se po navadi pojavi, ko je žila več kot 70-odstotno zožena, to naj bi srečali pri 1–2 % posameznikov. Odločitev za širjenje ali kirurško sproščanje arterije je odvisno od stopnje zožitve, pa tudi od drugih okoliščin. Prej se za širjenje ali kirurško zdravljenje odločimo, če je posameznik že utrpel možgansko kap. Kasneje se zanju odločimo, če so posegi na vratnih arterijah tvegani glede na druge bolezni oziroma okoliščine.

Kako poteka proces nabiranja oblog na žilnih stenah?

Ateroskleroza se praviloma začne v zgodnji življenjski dobi. Okvari zaščitne plasti arterijske svetline (endotelija), sledi kopičenje maščob (»slabega« ali LDL-holesterola) in vnetnih celic, ki ukvarjajo arterijsko steno in povzročajo aterosklerotični plak. Ateroskleroza je pospešena pri posameznikih z dejavniki tveganja: kajenje, nezdrave prehranske navade, motena presnova krvnih maščob, povišan krvni tlak, telesna nedejavnost, sladkorna bolezen, debelost in drugi.

Kako lahko pregledujemo zdravje svojih vratnih žil?

Zamašenost žil – pomembno zožitev, ki ovira pretok – načeloma zazna zdravnik kot vratni šum s stetoskopom. Ultrazvok je osnovna preiskava za pregled arterije, v primeru načrtovanja nadaljnjih posegov ali nedorečenega diagnostičnega izplena pa se opravijo nadrejene preiskave, npr. angiografija z računalniško tomografijo (CTA) ali magnetno resonanco (MRA).

Kdo bi moral to delati preventivno (katere so denimo tvegane skupine)?

Preventivno priporočamo vsem posameznikom, saj nikoli ne vemo, kdo je ogrožen za aterosklerozo. Preventivne preiskave (se pravi preiskave, pri katerih ne gre za sum na bolezen, ki jo postavi zdravnik na podlagi pregleda, simptomov, prebolele možganske kapi ali drugih okoliščin) načeloma priporočamo pri posameznikih, pri katerih želimo bolje opredeliti kardiovaskularno tveganje. Če je tveganje že samo po sebi veliko (na podlagi številnih dejavnikov tveganja ali znane aterosklerotične žilne bolezni), potem ultrazvok ne bo spremenil ukrepanja. Če je tveganje majhno, preiskava ni smiselna. Če pa je tveganje zmerno in ga želimo bolje opredeliti, je preventivna preiskava na mestu.

Pretočnost krvnih žil je povezana s tokom, ki ga imenujemo bodisi laminarni bodisi turbulentni. Ali lahko pojasnite razliko med laminarnim in turbulentnim tokom v žilah?

Laminarni tok je fiziološki tok v nenaplasteni arteriji. Turbulentni tok pa je vrtinčasti tok, ki ga zaznavamo v arterijah ob naplastitvah/zožitvah ali ob razcepiščih.

Zaradi česa vse lahko pride do turbulentnega toka, kakšne so njegove značilnosti in kaj lahko ta povzroči?

Turbulentni tok kaže na vrtinčenje krvi ob ovirah – razcepiščih arterije ali aterosklerotičnih naplastitvah. Turbulentni tok povzroča neustrezno delovanje notranje plasti arterije (endotelija), ki vodi v okvaro arterijske stene in nove naplastitve. Pri aterosklerozi to pomeni začarani krog – naplastitev povzroča turbulentni krvni tok, ki pospeši nadaljnjo naplastitev.

Ali lahko govorimo o dedni pogojenosti težav z vratnimi žilami? Kakšno je razmerje bolezni vratnih žil, ki so dedno pogojene, s tistimi, ki jih povzroči življenjski slog?

Aterosklerotična žilna bolezen je delno dedno pogojena. Geni, ki privedejo do nagnjenosti k aterosklerozi, so lahko mnogoštevilni, njihove interakcije pa kompleksne – zato težko govorimo o odstotkih. Hkrati za zdaj na gensko nagnjenost ne moremo vplivati, zato posameznikom, ki imajo v družini tovrstne težave, svetujemo, da z »vsemi topovi« streljajo na tiste dejavnike, na katere lahko vplivajo: nekajenje, prehrana, telesna dejavnost, obvladovanje dejavnikov tveganja.

Kaj torej vse sodi v preventivo za zdrave žile?

Nekajenje, redna telesna vadba, mediteranski tip prehrane, izogibanje soli in alkoholu, obvladovanje krvnega tlaka, krvnega holesterola in krvnega sladkorja, če je treba, tudi z zdravili.

Ali se mašenje žil lahko pojavi tudi že pri otrocih? Zakaj pride do tega?

Zelo redko. Praviloma gre za izrazite okvare v genih za presnovo krvnih maščob, na primer pri homozigotni družinski hiperholesterolemiji.

Kakšno je življenje po prvi zamašitvi žil? Kakšni posegi se uporabljajo najpogosteje in kako svetujete bolnikom živeti po tem?

Če pri posamezniku zaznamo zoženje žile, še preden se pojavijo simptomi, je življenje normalno. Če je zožena žila že povzročila možgansko kap, je nadaljnje življenje odvisno od obsega kapi in zmožnosti rehabilitacije po njej.

Bi želeli na temo zdravja vratnih žil dodati še kaj?

Ključnega pomena je preventiva. Nobena preiskava, poseg ali zdravljenje ne zagotavlja tako dobrega izida kot to, da preprečujemo bolezen ali njeno napredovanje v okviru svojih zmožnosti.

ABC

A Lažja oblika zamašenosti vratnih žil prizadene 20 % posameznikov.

B Ateroskleroza je zgolj delno dedno pogojena.

C Nobena preiskava, poseg ali zdravljenje ne deluje tako dobro kot preventiva.