Iščite po prispevkih
Avtorica: Vesna Mlakar
Svetovna zdravstvena agencija (WHO) navaja, da je visok krvni tlak oziroma hipertenzija glavni vzrok prezgodnje smrti po vsem svetu. Ocenjujejo, da jo ima kar 1,13 milijarde ljudi na svetu, dve tretjini jih živi v državah z nizkimi in srednjimi dohodki. Ne čudi, da so si leta 2010 kot enega od globalnih ciljev za nenalezljive bolezni zastavili cilj, da želijo do leta 2025 zmanjšati razširjenost hipertenzije za 25 %. Slovenci v glavnem umiramo zaradi bolezni srca in ožilja, umrljivost in obolevnost je celo večja kot v Evropski uniji. Ključnega pomena je obvladovanje dejavnikov tveganja za nastanek in razvoj ateroskleroze.
Eden najpomembnejših dejavnikov tveganja pa je visok krvni tlak ali hipertenzija. »Osebni zdravnik me je pred leti opozoril na visok krvni tlak. Dobil sem diagnozo hipertenzija in zdravila. Zdravnik mi je predlagal, da kupim merilnik tlaka in redno spremljam tlak. Ko sem se odločal za nakup merilnika, sem gledal na razmerje med kakovostjo in ceno. Posebno pozornost sem posvetil izbiri zanesljivega proizvajalca, takšnega, o katerem se je že širil dober glas. Kupil sem digitalni merilnik tlaka, ki ga je preprosto uporabljati. Enkrat tedensko si izmerim tlak, včasih manj oziroma po potrebi. Občasno ga uporabi tudi žena, mama pa ima svojega,« nam svojo izkušnjo zaupa 42-letni Dejan s Štajerske.
»Osnovni cilj, ki ga postavljajo slovenske in evropske smernice za obravnavanje arterijske hipertenzije, je krvni tlak, merjen v ordinaciji pod 140/90 mm Hg. To velja za vse odrasle, tudi za starostnike v dobri kondiciji. Čeprav začnemo visok krvni tlak zdraviti, če preseže 140 mm Hg, pa to ne velja za starostnike, ki so oslabeli. Pri njih toleriramo do 10 mm Hg višji krvni tlak. Vrednosti, ki jih želimo doseči, pa so 130/80,« pove predsednica Združenja za hipertenzijo doc. dr. Jana Brguljan Hitij, dr. med. Zdravnica doda, da se tlak tudi pri zdravi osebi občasno poviša: ob večji telesni dejavnosti ali v določenih stresnih okoliščinah. Gre za normalno fiziološko gibanje tlaka. »Človek, ki ima povišan tlak, je lahko brez simptomov, lahko pa ima simptome, ki ga začnejo na to opozarjati. Simptomi so lahko nespecifični, kot na primer splošno slabo počutje in nelagodje. V takem primeru ni odveč, če pomerimo krvni tlak. Če želimo, da merilnik pokaže prave vrednosti, moramo pravilno meriti. Moramo se umiriti in pravilno izvesti meritev.«
Tempo življenja je vsako leto večji in sledi mu tudi ritem našega srca, ki vedno hitreje bije. Spremembe življenjskega sloga po celem svetu prispevajo k večji pogostosti zvišanega krvnega tlaka ali hipertenzije. Eden izmed vzrokov za povišanje krvnega tlaka je tudi na hitro pripravljena hrana in premalo vnosa svežega sadja in zelenjave. Včasih pa nam jo lahko zagode tudi zdravo živilo. »Kdor se sooča s hipertenzijo in ima že zdravljen krvni tlak, mora biti pozoren tudi na kakšen dietni prekršek. Kisla repa in zelja sta sicer zelo zdravi živili, vendar zelo slani. Pri starostnikih se takšen prekršek takoj pozna. Drugi pogost razlog za poslabšanje stanja je, če bolnik pozabi vzeti zdravilo.
Ljudje včasih težko presodijo, kdaj je potrebna urgentna obravnava. Če ni konkretnih simptomov, kot sta na primer glavobol in bolečina v prsnem košu, potem to ne zahteva urgentne obravnave. V primeru, da so simptomi prisotni, je treba ustrezno ukrepati,« razloži Jana Brguljan Hitij, dr. med. Poleg napačne prehrane in premajhne telesne dejavnosti k visokemu krvnemu tlaku pripomoreta tudi pretirano uživanje alkohola in kajenje. Vse te spremembe povzročajo vse večjo pogostost zvišanega krvnega tlaka. Seveda pa povišan krvni tlak ni edini razlog za merjenje. Tudi prenizek lahko povzroča težave. Pregovor pravi: nizek tlak pasje, vendar dolgo življenje. Zdravnica Jana Brguljan Hitij potrjuje, da ta rek glede dolžine življenja do določene mere drži. »Včasih smo nizek krvni tlak zdravili, kasneje pa smo zdravljenje opustili. Vsekakor pa ljudem z nižjim krvnim tlakom priporočamo veliko telesne dejavnosti in redno uživanje tekočine. Tako si tlak sami zvišujejo. Je pa dobro tlak spremljati in redno meriti.«
»Priporočamo, da ima vsak dom merilnik tlaka, prav tako kot termometer. Gre za merjenje osnovne življenjske funkcije in enkrat letno naj bi si krvni tlak pomeril vsak. Seveda z merjenjem ne gre pretiravati, pa tudi pozabiti nanj ne. Še posebno starejšim se tlak pogosteje nepričakovano dvigne in previdnost ni odveč,« svetuje Jana Brguljan Hitij. Priporoča nakup preprostega samodejnega, digitalnega aparata s certifikatom, ki ga je opravilo Evropsko združenje za hipertenzijo. »Mlajšim generacijam je všeč, če ima merilnik tlaka funkcijo, ki ga poveže s telefonom. Tako lahko zdravniku iz baze podatkov, shranjenih na telefonu, pokažejo vse merjene vrednosti. V stroki pa si prizadevamo, da bi imeli merilniki tlaka funkcijo, ki bi omogočala pošiljanje informacij neposredno zdravniku. To bi bilo dobrodošlo še posebno pri obravnavi starostnikov. Razvoj takšne funkcije je še v fazi raziskav. Vsekakor pa je cilj ta, da bi si človek doma pomeril tlak, ti podatki pa bi se neposredno prenesli v posameznikovo zdravniško kartoteko,« opiše rešitev iz prihodnosti zdravnica in predsednica Združenja za hipertenzijo.
Polona Gabrovšek, mag. farmacije, opozarja, da moramo biti pri nakupu merilnikov za krvni tlak pozorni na velikost manšete, saj je to zelo pogosta napaka pri meritvah krvnega tlaka. »Pravilo velja, da naj bi gumijasti del manšete, to je notranji, napihljivi del, obsegal vsaj 80 % obsega nadlakti. Pri meritvi krvnega tlaka je namreč zelo pomembno, da manšeta enakomerno stisne nadlaktno odvodnico. Priporočajo se merilniki krvnega tlaka na nadlakti, saj merilniki na podlakti podcenjujejo sistolični in precenjujejo diastolični krvni tlak, zato so primerni le za mlajše preiskovance brez žilnih okvar. Pred nakupom je torej dobro pomeriti obseg nadlakti ali pa to opravimo ob nakupu v lekarni.
Običajno je razpon obsega nadlakti, ki ustrezajo, zapisan na manšeti. Merilniki na podlakti se izjemoma priporočajo tudi pri bolnikih s krajšimi močnejšimi koničasto oblikovanimi nadlaktmi. Pomembno je razmišljati tudi o tem, da izberemo merilnik krvnega tlaka, za katerega imamo zagotovljen nakup dodatne opreme (dodatna manšeta, električni adapter itd.), garancijski list in servis. S tem zagotovimo, da nam bo naprava dolgo in pravilno služila.
»Bolniki, ki izvajajo samomeritve krvnega tlaka doma, morajo svoj merilnik krvnega tlaka na približno dve leti preveriti pri servisu. Včasih komu pade merilnik na tla ali ali se kako drugače poškoduje. V takem primeru je treba opraviti servis takoj.« Združenje za hipertenzijo svetuje bolnikom, da po nakupu merilnik prinesejo ob zdravniškem pregledu v zdravstveno organizacijo in primerjajo meritve. Klinične in bolnikove meritve se morajo precej natančno ujemati. »Bolniki lahko svoj merilnik krvnega tlaka prinesejo tudi v lekarne, ki imajo overjene merilnike krvnega tlaka, in tako preverijo njegovo natančnost,« še pove Polona Gabrovšek, iz Gorenjskih lekarn.
Kaj je pomembno storiti pred meritvijo tlaka?
Na spletni strani Združenja za hipertenzijo www.hipertenzija.org lahko preberete nasvete za merjenje krvnega tlaka. Ni pomemben samo čas merjenja, ampak tudi čas pred njim. Pol ure pred merjenjem ne zaužijte obroka, prave kave, ne kadite in ne uživajte alkohola. Krvnega tlaka si ne merite kmalu po naporu ali zaužitju zdravil. Prav tako pred merjenjem krvnega tlaka opravite veliko ali malo potrebo, saj stiska zvišuje krvni tlak. Pet minut pred merjenjem se umirite in udobno počivajte. Ne pozabite na pisalo in papir, da si zapišete izmerjene vrednosti.
A Najboljši način, da ugotovite, ali imate težave s previsokim tlakom, je, da si ga izmerite.
B Ustrezen tip merilnika ima certifikat in nadlaktno manšeto primerne velikosti.
C Pravilno merjenje krvnega tlaka je bistvenega pomena za natančen rezultat meritve.