Krčne žile se navadno pokažejo kot izbočene modrikaste vrvice, ki potekajo tik pod površino kože. Lahko se razvijejo kjer koli na telesu, vendar so najpogostejše na nogah in stopalih. Prim. asist. mag. Andreja Šikovca, dr. med., specialista kirurga smo povprašali, kako poteka celostna obravnava težav s krčnimi žilami. Strokovnjak je poudaril, da nastanka krčnih žil ne moremo preprečiti, lahko pa težave olajšamo na številne različne načine. 

Avtorica: Andreja Košir

Kako prepoznamo krčne žile

Dr. Andrej Šikovec pojasnjuje, da so krčne žile izbočene zvijugane vene, ki jih lahko otipamo s prsti kot izbokline na površini noge. Včasih je koža nad njimi na otip toplejša, ker po krčnih žilah teče več tople krvi. Če se uležemo in dvignemo noge, krčne žile na videz izginejo. Včasih se na mestu, kjer so bile prej izbokline, pri dvignjeni nogi pojavi celo vdolbina.

»Ljudje večkrat mislijo, da so razširjene in modrikasto prosevajoče kožne vene isto kot krčne žile. Te modrikaste ali rdečkaste kožne vene (nekateri jih zmotno imenujejo »kapilare«) so videti kot sirkove metlice in jih zato ponekod imenujejo metličaste vene, spet drugi jih imenujejo pajkaste vene. To niso krčne žile. So sicer zelo pogoste (le 7 % žensk jih nima) in estetsko moteče, ne povzročajo pa težav, ki jih slej ko prej povzročajo krčne žile,« pove sogovornik.

Vzrok za nastanek krčnih žil

Po besedah dr. Šikovca vzrok za nastanek krčnih žil (še) ni popolnoma poznan: »Gotovo gre za slabost v zgradbi žilne stene in zaklopk v venah. V nekem delu povrhnje vene kri ne teče več navzgor proti srcu, kot je normalno, ampak začne teči tudi navzdol. Zaradi tega se v povrhnji veni del krvi ves čas giblje malo proti srcu in malo navzdol, zaradi česar se vena razširi in podaljša. Podaljšana vena se tudi zvijuga in tako nastane značilna krčna žila. Zaradi krvi, ki se v njej pretaka v obe smeri, se okvarijo še višje ležeče vene, dokler ni okvarjena najdaljša vena v telesu, torej velika safenalna vena, ki poteka po notranji strani stegna.«

Simptomi, ki spremljajo težave s krčnimi žilami

Na začetku bolniki nimajo posebnih težav ali pa so te zelo blage, sčasoma pa pride do poslabšanja. Dr. Andrej Šikovec pojasni, da so najpogostejše pekoče bolečine na mestu, kjer so vene najbolj razširjene. Bolečine se pojavijo zlasti, kadar dolgo časa stojimo, še posebej pa, ko smo na toplem. Bolniki imajo v nogah pogosto občutek teže in napetosti. Sogovornik pove, da veliko ljudi pravi, da imajo v nogah tak občutek, kot bi bile njihove noge napihnjene. Nemalokrat pride tudi do neprijetnih krčev. Koža nad najbolj izbočenimi venami včasih srbi. Nekateri ljudje imajo tudi nemirne noge, zlasti ponoči, in ne morejo zaspati.

Dr. Šikovec dodaja, da se po daljšem času lahko pojavi tudi otekanje nog. Občasno lahko pride do vnetja ven in strdkov v njih. Prav tako pride do sprememb kože na goleni: koža postane temnejša, rjavkasta, pojavijo se področja rdečin. V skrajnem primeru lahko nastane tudi golenska razjeda ali ulkus.

Možnosti zdravljenja krčnih žil

Kot pravi dr. Andrej Šikovec, je zdravljenje krčnih žil sestavljeno iz dveh načinov: »Na začetku se lahko zatečemo k ukrepom, ki lajšajo težave in upočasnijo napredovanje težav. V to skupino spadajo naslednji ukrepi: izogibanje dolgemu stanju na mestu in vročini, redna telesna aktivnost, še posebej priporočljiva je živahna hoja, skrb za vzdrževanje zdrave telesne teže … Pozneje pride v poštev tudi nošenje preventivnih ali medicinskih kompresijskih nogavic. Bolnikom za lajšanje težav lahko predpišemo tudi jemanje različnih zdravil. Poudarjam, da ti ukrepi ne morejo ozdraviti bolezni ali preprečiti njenega slabšanja, lahko pa olajšajo težave in upočasnijo napredovanje.«

Sogovornik doda, da težave za daljši čas lahko odpravimo le s kirurškim posegom, ki pa je danes na srečo minimalno invaziven. Bolniku ni treba v bolnišnico, posega ni treba opraviti pod narkozo, prav tako pa sam poseg tudi ne zahteva dolgotrajnega okrevanja. Gre za ambulantne oziroma tako imenovane endovaskularne metode (znotrajžilne), kot so laser, radiofrekvenca in sklerozacija s peno pod kontrolo ultrazvoka. Te metode uporabimo, kadar so bolečine hude in ko pride do vnetja povrhnjih ven, krčev, otekanja …

Dr. Šikovec pove, da se danes zdravniki zelo redko odločajo za operacijo. Veliko pogosteje se uporablja laserski poseg, pri katerem gre specialist v obolelo veno z laserskim vlaknom in jo od znotraj zapre. Strokovnjak pojasnjuje, da ima ta poseg poleg drugih prednosti tudi velik estetski učinek. Hkrati dodaja, da kapilar ali metličastih ven ni mogoče odstraniti na tak način in da je v tem primeru potrebno posebno zdravljenje.

Kompresijski izdelki za lajšanje bolečin

Kot pove dr. Šikovec, danes strokovnjaki ne priporočajo več povijanja z elastičnimi povoji. Slednje je rezervirano le za zdravljenje golenskih razjed ali hudih oteklin. Sam predlaga nošenje kompresijskih nogavic: »Danes so na razpolago nogavice različnih proizvajalcev. Nogavice se ločijo po dolžini in pritisku, ki ga izvajajo. Če imamo le metličaste vene ali kapilare oziroma le blage težave, potrebujemo preventivne nogavice. Moški bodo nosili le dokolenke, ženske pa višje nogavice, ki bodo segale do stegen, oziroma kar hlačne nogavice. Te nogavice izvajajo blag pritisk na nogo in niso moteče. Gostota tkanja teh nogavic je izražena v DEN-ih. Tako so nogavice 70 DEN tanjše in bolj prozorne, 140 DEN pa manj prozorne in debelejše. Oboje izvajajo enak pritisk. Kompresijske nogavice je danes mogoče dobiti v različnih barvah in vzorcih.

Močnejši pritisk izvajajo nogavice I. kompresijske stopnje, ki so primerne za žile premera do 3 mm, uporabljamo pa jih tudi za podporo po zdravljenju s povrhnjim laserjem ali injekcijami. II. kompresijska stopnja se uporablja za razvite krčne žile oziroma tudi po endovenskih ali klasičnih operacijah.«

Dr. Šikovec pravi, da proizvajalci z daljšo tradicijo navadno zagotavljajo tudi kakovostnejši izdelek.

Težave s krčnimi žilami lahko olajšamo tudi z ustreznim načinom življenja

Dr. Andrej Šikovec poudarja, kako zelo pomembno je vsakodnevno gibanje. Še posebej priporoča hojo ali kolesarjenje, pozimi tudi tek na smučeh ali drsanje, pa tudi alpsko smučanje ni škodljivo. V toplejšem času priporoča plavanje v hladni vodi. Noge si je večkrat dnevno priporočljivo polivati s hladno vodo ter se v največji možni meri izogibati vročini. To velja tudi za savnanje.

Je nastanek krčnih žil mogoče preprečiti?

Strokovnjak pravi, da bi krčne žile lahko popolnoma preprečili le tako, če ne bi hodili pokonci. To pa žal ni mogoče. Dodaja, da so krčne žile zelo močno pogojene tudi z dednostjo: »Če ima na primer eden od staršev krčne žile, je verjetnost za krčne žile pri hčerki 60 %, pri sinu pa 40 %. Če imata krčne žile oba starša, je verjetnost pri sinu 60 %, pri hčerki pa 80 %. Lahko pa krčnih žil nimajo starši, ampak le eden od starih staršev. Za tiste, ki imajo v družini krčne žile, veljajo vsi ukrepi za preprečevanje: gibanje, nizka telesna teža, izogibanje vročini in nošenje preventivnih kompresijskih nogavic. Ni dokazov, da bi lahko s temi ukrepi preprečili nastanek krčnih žil, lahko pa težave zmanjšamo in upočasnimo napredovanje bolezni.«