Srčno popuščanje je kronična, praviloma napredujoča bolezen srčne mišice. Gre za okvaro mišičnih celic srca, zaradi katere pride do pešanja. Kaže se s slabšo zmogljivostjo bolnika, hitreje se pojavi težka sapa ob naporih, v telesu zaradi slabe črpalne sposobnosti zastaja tekočina, kar se kaže z oteklinami nog, lahko tudi trebuha. Zaradi nabiranja tekočine v pljučih ljudje lahko težko ležijo z nizkim vzglavjem, ponoči spijo sede.

Avtorica: Maja Korošak

Gre za resno bolezensko stanje, ki povzroča kar visoko stopnjo umrljivosti; to je ena redkih srčnih bolezni, katere pojavnost bo po mnenju zdravnikov v prihodnjih letih še naraščala zaradi boljšega zdravljenja vseh bolezni srca in splošnega staranja prebivalstva. Povzroča invalidnost, zato prizadene tako bolnika kot tudi njegove svojce ali skrbnike. Je kronično neozdravljivo stanje s pogostimi nenadnimi poslabšanji.

Srčno popuščanje se začne, ko se na srcu pojavi akutna poškodba, na primer zaradi srčnega infarkta, ali pa zaradi kronične poškodbe, kot je visok krvni tlak. V obeh primerih pride do spremenjene obremenitve sten, to pa aktivira nevro-hormonski sistem. Delujejo trije obrambni mehanizmi. Simpatični živčni sistem je prvi in se odzove takoj. Drugi je renin-angiotenzin-aldosteronski sistem (biokemični sistem s povratno zvezo, ki je udeležen v homeostazi arterijskega tlaka in zunajceličnega natrija), ki se odzove v nekaj dneh ali nekaj mesecih. Tretji je obrambni sistem srca – sistem natriuretičnih peptidov. Te beljakovine se sproščajo iz srčnomišičnih celic. Spodbujajo natriureze (izločanja natrija in z njim vode iz organizma s sečem), tako da se ob zvečani polnjenosti srca (ki pomeni več vode v organizmu) posledično sproži natriureza, ki odvečno vodo izloči.

Natriuretični peptid je pokazatelj srčnega popuščanja. Zaradi zmanjšanega iztisa krvi ta zato zastaja v srcu in obremeni srčnomišične celice, zato se sprošča več tega peptida. Njegova koncentracija v krvi pomaga pri prepoznavanju srčnega popuščanja in ocenjevanju napredovanja tega stanja.

Nevrohormonalna aktivacija je sprva še koristna, dolgoročno pa škodljiva, saj povzroči odmiranje celic srca in brazgotinjenje. Pri tem levi prekat preoblikuje in pride do motenj v delovanju srca (motnje srčnega ritma, motnje črpanja) pa tudi zadrževanja vode in soli, kar vodi v simptome: dušenje, otekanje in utrujenost.

Visok krvni tlak na vrhu seznama

Katere skupine bolnikov pa imajo tveganje za razvoj srčnega popuščanja? Kot pove Mateja Verdinek, dr. med., specialistka interne medicine iz Splošne bolnišnice Jesenice, imajo večje tveganje za razvoj srčnega popuščanja ljudje z dalj časa trajajočo slabše zdravljeno arterijsko hipertenzijo, bolniki po srčnem infarktu in bolniki z aritmijami. Redkejši vzroki so bolezni kopičenja različnih beljakovin v mišičnini (amiloidoza) ali prirojene bolezni (hipertrofična kardiomiopatija). Srčno popuščanje se lahko razvije tudi po pretežno virusnih vnetjih srčne mišičnine (miokarditis).

Začetne faze srčnega popuščanja lahko potekajo brez simptomov, zato je pomembno, da se ljudem z dejavniki tveganja, predvsem pri teh z dolgoletno arterijsko hipertenzijo, obdobno preveri raven markerja NT-proBNP v krvi in se opravi ultrazvok srca. Praviloma se simptomi srčnega popuščanja pojavijo, ko pride do porušenja ravnovesja, čemur pravimo dekompenzacija, in se kaže s težko sapo in otekanjem. Pri bolnikih po miokarditisu in po srčnem infarktu se tako nadaljnje spremljanje načrtuje že ob postavitvi diagnoze.

Na začetku so simptomi lahko zelo blagi, vendar se pod njimi lahko skriva že huda strukturna okvara srca (volumska ali tlačna preobremenitev, preoblikovanje srca, prekrvavitvene motnje srca in zmanjšanje črpalne zmogljivosti ali pa pri visokem krvnem tlaku neustrezna polnitev srca). Klasični simptomi srčnega popuščanja so sicer štirje: zmanjšana zmogljivost, utrujenost, dušenje in otekanje telesa. Ostali simptomi so lahko še neredno bitje srca, nenaden porast telesne teže, izguba apetita, zmanjšano odvajanje vode, ker se ta zadržuje v telesu,« pojasnjuje dr. Verdinek.

Zdravljenje

»Srčno popuščanje, ki nastane zaradi arterijske hipertenzije, zdravimo z zdravili za povečano odvajanje urina (diuretiki), ob tem pa je zelo pomembno, da se dobro zdravi tudi previsok krvni tlak. To je bistveno za preprečevanje poslabšanja stanja,« poudari dr. Verdinek in dodaja, da se pri tej vrsti srčnega popuščanja pogosto pojavi atrijska fibrilacija, ki je najpogostejša aritmija pri ljudeh. Imenujejo jo tudi epidemija 21. stoletja, saj njena pojavnost izjemno hitro narašča.

Kot pove dr. Verdinek, je ob njej nujno urejanje srčne frekvence z zdravili, saj previsok tlak in srčna frekvenca lahko vodita v nenadno poslabšanje, ki se imenuje pljučni edem. Gre za to, da se zaradi okrnjene črpalne sposobnosti nabere toliko vode v pljučih, da ta zalije pljučne mešičke in izmenjava plinov v pljučih ni možna, potrebna je obravnava v bolnišnici z velikimi odmerki diuretikov. Ob tej vrsti aritmije se zaradi povečanega tveganja za možgansko kap uvede tudi antikoagulantna terapija, ki preprečuje nastanek krvnih strdkov.

Dr. Verdinek nadaljuje, da imajo pri bolnikih po srčni kapi ali po vnetju srčne mišice na razpolago nekaj zdravil, s katerimi poskušajo izboljšati okrnjen iztisni delež levega prekata srca, ki je glavni črpalni predel. »Ob hudih poslabšanjih iztisa se poslužimo infuzije zdravila levosimendan, ki popravi krčljivost, nato z zdravili v tabletah poskušamo popravljen iztis vzdrževati. Novejša zdravila, na razpolago zadnja leta (sakubitril/valsartan, SGLT2 antagonisti), skupaj z ustaljeno terapijo z blokatorji beta, blokatorji sistema RAAS, izkazujejo dobro učinkovitost in bistveno upočasnjujejo napredovanje bolezni. Srčno popuščanje z znižanim iztisnim deležem je namreč bolezen, ki ima žal sorazmerno slabo prognozo, ki se lahko primerja s preživetjem pri nekaterih rakavih boleznih,« še izpostavi dr. Verdinek.

Bolnik v sodelovanju z zdravnikom

Bolniki s srčnim popuščanjem so vodeni v ambulantah družinske medicine, po potrebi ob poslabšanjih pa tudi v ambulantah za srčno popuščanje, ki potekajo v nekaterih bolnišnicah, med drugim tudi v SB Jesenice. »Ob tem pa ne smemo pozabiti, da so hkrati tudi ´svoji zdravniki´,« poudari Verdinek ter razloži: »Z upoštevanjem navodil v smislu zmanjšanega vnosa soli in tekočine, rednim tehtanjem in po potrebi prilagoditvijo terapije, spremljanjem krvnega tlaka in srčne frekvence mnogi sami spremljajo in tudi zdravijo svojo bolezen. Nekateri postanejo pravi strokovnjaki za vodenje in prilagajanje terapije, taki imajo tudi bistveno redkeje poslabšanja bolezni.«

Na kaj pa mora biti pozoren bolnik? Bolnik naj predvsem vsakodnevno izvaja merjenje, paziti pa mora tudi pri prehrani, pri čemer je predvsem pomembno, da ne zaužije preveč soli. Naučiti se mora uživati prave količine tekočine. Kadilci naj takoj prenehajo kaditi, preneha pa naj se tudi s pretiranim uživanjem alkohola. Prehrana naj bo uravnotežena. Skrbeti mora tudi za redno telesno dejavnost v stabilni fazi. Kadar pride do poslabšanja, naj bolnik počiva.

Kako srčno popuščanje vpliva na vsakdanje življenje bolnika? Bolnik je nenadoma postavljen v položaj, ko ni več zmožen samostojnega življenja in potrebuje pomoč. Pogoste so tudi duševne težave, predvsem depresija. Zdravniki si prizadevajo, da bi bolniki spremenili svoje razmišljanje in da bi dosegli visoko stopnjo sodelovanja pri zdravljenju. Seznanjajo jih z boleznijo in s tem, da je jemanje zdravil izjemnega pomena.

Kaj pa svojci?

Dr. Verdinek priporoča, da se svojci bolnika s srčnim popuščanjem seznanijo z osnovami bolezni, saj so jemanje zdravil po predpisani terapiji in ostali nefarmakološki ukrepi pri tej bolezni zelo pomembni. Glede slednjega je pomembno upoštevanje omejitve vnosa soli in tekočine ter spremljanje in zapisovanje krvnega tlaka, srčne frekvence in telesne teže. Koronarni klub in društvo za srce in ožilje omogočata bolnikom s pojavom srčnih bolezni druženje, podporo, organizirajo tudi izobraževanja in izpostavljajo javne pobude, katerih cilj je ozaveščanje ljudi glede preventive pojava srčnožilnih bolezni. S promocijo zdravega življenjskega sloga namreč lahko naredimo največ, da bi do pojava srčnega popuščanja prišlo čim redkeje.

Kako v razmerah omejenega dostopa do zdravnika?

V času epidemije bolezni covid-19 so morali tudi v Splošni bolnišnici Jesenice omejiti oziroma celo prekiniti določene ambulantne dejavnosti. Kako so ohranjali stik z bolniki? »Bolniki so se dostikrat na nas obračali preko elektronske pošte, njihovi izbrani zdravniki pa preko e-konzultacij, ki so se izkazale za dobro rešitev ob terapevtskih dilemah,« pove dr. Verdinek. Ljudje s srčnim popuščanjem spadajo v skupino, pri katerih se ob okužbi z novim korona virusom lahko pričakuje težak potek bolezni, zato je bila v času, ko so bili v vseh bolnišnicah bolniki s covidom-19, zanje obravnava v bolnišnici zaradi tveganja okužbe lahko tudi nevarna.

»Želimo si, da se lanska jesen, zima in letošnja pomlad v tej luči ne bi ponovili. Če pa bo dostop bolnikom do zdravstvenega osebja ponovno omejen, priporočam, da bolnik na vodečega zdravnika naslovi elektronsko pošto, kamor zapiše zadnje vrednosti, zapisane v dnevniku vodenja srčnega popuščanja, in pripiše svoja vprašanja. Dostikrat se je lažje osredotočiti in zapisati svoja opažanja ter prejeti pisna navodila, kot pa informacije le slišati po telefonu oz. osebno v pogovoru, zato je pisna komunikacija v tem pogledu boljša.« Če nekdo takšne komunikacije ni vešč, je dobro imeti pri telefoniranju pri roki zapise vrednosti tlaka, srčne frekvence, vrste zdravil in odmerke ter že vnaprej pripravljena vprašanja, ki nas pestijo ter seveda pisalo, da si navodila lahko zapišemo, svetuje dr. Verdinek, ostarelim pa, naj jim pri komunikaciji pomagajo svojci.

ABC

A Srčno popuščanje je kronično neozdravljivo stanje s pogostimi nenadnimi poslabšanji.

B Bolniki so vodeni pri osebnem zdravniku, ob poslabšanjih pa tudi v ambulantah za srčno popuščanje.

C V času epidemije je najbolje na zdravnika nasloviti elektronsko pošto.