Avtorica: Katja Štucin
Poleti res spijemo več tekočine, vendar je več izločamo tudi na druge načine, in sicer predvsem s potenjem, tako da skupna količina urina ni bistveno drugačna od tiste pozimi. Iz tega sledi, da po mojem uhajanje urina enako prizadene bolnika v vseh letnih časih. Res je, da je ob vročini morda koža, ki je zaradi uhajanja urina lahko mokra, bolj izpostavljena vnetju, vendar pa tudi v mrazu ni prijetno biti moker in kombinacija mokrote in mraza ravno tako škodi koži, pa še izpostavljenost okužbam je pozimi morda nekoliko večja. Vsekakor ima uhajanje urina tako poleti kot pozimi negativne posledice.
Omejevanja vnosa tekočine v glavnem ne priporočamo, razen v primerih, ko je vnos tekočine izrazito velik, na primer nad tri litre dnevno. Nekoliko drugače je ob nekaterih simptomih, kot so na primer pogosto uriniranje ponoči. Takrat priporočamo razporeditev vnosa tekočine na način, da se v zadnjih urah pred spanjem bolnik izogiba pretiranemu vnosu tekočine in s tem nekoliko zmanjša potrebo po uriniranju v nočnem času.
V prvi vrsti je seveda treba skrbeti za ustrezno in redno higieno, kadar pa uhajanja urina ni možno v celoti pozdraviti in je rešitev uporaba inkontinenčnih pripomočkov (hlačne predloge, plenice), pa svetujem uporabo primernih pripomočkov, ki varujejo pred neprijetnimi vonji. Na voljo je več različnih vrst takih pripomočkov in treba se je odločiti za vsakega bolnika posebej, kateri so najprimernejši. Najbolje znajo to svetovati kar v trgovinah, kjer so omenjeni pripomočki na voljo. Dobro je tudi preizkusiti različne pripomočke in ugotoviti, kateri posamezniku najbolj ustreza.
Trening mehurja in vaje za krepitev mišic medeničnega dna seveda obstajajo, vendar tu ni nobene razlike med letnimi časi. Še enkrat več lahko na kratko orišemo Keglove vaje za krepitev mišic medeničnega dna, s katerimi okrepimo mišico zapiralko sečnega mehurja. To so vaje mišic medeničnega dna in krepijo dve krožni mišici, ki nadzorujeta pretok urina in krčenje vagine pri ženskah oziroma zunanjo mišico zapiralko pri moških. Vključujejo torej stiskanje teh mišic. Posledica je njihov razvoj, kar povečuje dotok krvi v medenico.
Vaje izvajamo tako, da stisnemo mišice medeničnega dna, jih zadržimo tri sekunde in potem sprostimo. Postopek nekaj časa ponavljamo. Postopno je priporočljivo povečevati zadrževanje pokrčene mišice. Stisk naj traja toliko časa, da preštejemo do deset. Tudi število ponovitev postopno povečujemo. Vmes vsaj nekajkrat pokrčimo in sprostimo mišice medeničnega dna kar najhitreje, kot gre. Vaje so torej zelo preproste in jih lahko vsak posameznik izvaja kadar koli in kjer koli. Priporočljivo je vsaj trikrat na dan. Izboljšano stanje se opazi že po šestih do osmih tednih vsakodnevne vadbe.
Znano je kar nekaj rizičnih faktorjev za nastanek urinske inkontinence. Na nekatere (na primer družinska izpostavljenost, nevrogene okvare) na žalost ne moremo vplivati, na nekatere druge pa lahko. Svetujemo redno telesno aktivnost, zmanjšanje morebiti prisotne prekomerne telesne teže, opustitev kajenja, pri prehrani pa izogibanje alkoholu, kavi in močno gaziranim pijačam in močno začinjenim jedem, ki dodatno dražijo sečni mehur. Vzroki za nastanek inkontinence so različni, kot so tudi različne vrste inkontinence.
Zdravimo vedno najprej z manj invazivnimi metodami, torej z zgoraj omenjenimi spremembami življenjskega sloga, potem s fizikalnimi metodami (krepitev mišic medeničnega dna z vajami, elektrostimulacijami, magnetnimi stimulacijami), pri nekaterih vrstah inkontinence je učinkovito zdravljenje z zdravili, pri trdovratnejših primerih pa imamo na voljo tudi kirurške metode zdravljenja.
Pojavnost urinske inkontinence je velika, ocenjuje se, da ima okoli 40 odstotkov žensk kdaj v svojem življenju takšne težave, pri moških je tega manj. Stresna inkontinenca je torej pogostejša pri ženskah, pojavnost pa narašča s starostjo. Pri moških je takšna inkontinenca redka in je v veliki večini primerov posledica kakšnega operativnega posega, na primer radikalne operacije prostate ali sečnega mehurja. Tudi urgentne inkontinence je več pri ženskah, pojavnost tudi tu narašča s starostjo. Pretočne inkontinence je več pri moških, ki imajo zaradi povečane prostate večkrat kronično zaporo odtekanja urina iz sečnega mehurja. Žal pa tovrstne težave še vedno ostajajo tabu tema, saj lahko zelo prizadenejo človekovo dostojanstvo, zato ni najlažje govoriti o njih. Vsekakor velja, da če imate omenjene težave, niste osamljen primer. Obstajajo mnogi načini, ki vam lahko zelo pomagajo, zato ne odlašajte in obiščite osebnega zdravnika.