Inkontinenca oziroma nenadzorovano uhajanje urina je pogosta težava mnogih posameznikov. Najpogostejši obliki inkontinence sta stresna urinska inkontinenca, ki se pojavlja ob kihanju, kašljanju, dvigovanju bremen, itd., in urgentna inkontinenca, ki nastane v trenutkih, ko pride do nuje po uriniranju, prizadeti bolnik ali bolnica pa te nuje ne more zadržati in ne pride pravočasno do stranišča. Prihaja poletje, ko se priporoča še nekoliko več popite tekočine. So omenjene težave potemtakem še hujše v tem letnem času? Za odgovore na to in še nekaj pomembnih vprašanj, ki bodo lahko v pomoč marsikomu od vas, smo prosili mag. Dejana Bratuša, dr. med., specialista urologa, predstojnika oddelka za urologijo na UKC Maribor.

Avtorica: Katja Štucin

Začniva kar z uvodnim vprašanjem. Se težave, ki jih povzroča inkontinenca, poleti še poslabšajo? Vemo namreč, da nam zaradi vročine prija piti več tekočine.

Poleti res spijemo več tekočine, vendar je več izločamo tudi na druge načine, in sicer predvsem s potenjem, tako da skupna količina urina ni bistveno drugačna od tiste pozimi. Iz tega sledi, da po mojem uhajanje urina enako prizadene bolnika v vseh letnih časih. Res je, da je ob vročini morda koža, ki je zaradi uhajanja urina lahko mokra, bolj izpostavljena vnetju, vendar pa tudi v mrazu ni prijetno biti moker in kombinacija mokrote in mraza ravno tako škodi koži, pa še izpostavljenost okužbam je pozimi morda nekoliko večja. Vsekakor ima uhajanje urina tako poleti kot pozimi negativne posledice.

Če ima posameznik težave z inkontinenco, se najbrž boji piti več tekočine, čeprav občuti žejo. Kakšna so vaša priporočila?

Omejevanja vnosa tekočine v glavnem ne priporočamo, razen v primerih, ko je vnos tekočine izrazito velik, na primer nad tri litre dnevno. Nekoliko drugače je ob nekaterih simptomih, kot so na primer pogosto uriniranje ponoči. Takrat priporočamo razporeditev vnosa tekočine na način, da se v zadnjih urah pred spanjem bolnik izogiba pretiranemu vnosu tekočine in s tem nekoliko zmanjša potrebo po uriniranju v nočnem času.

Žal prihaja zaradi uhajanja urina tudi do neprijetnih vonjav, ki so poleti lahko še izrazitejše. Zato je res pomembna konsistentna higiena. Kaj svetujete glede tega?

V prvi vrsti je seveda treba skrbeti za ustrezno in redno higieno, kadar pa uhajanja urina ni možno v celoti pozdraviti in je rešitev uporaba inkontinenčnih pripomočkov (hlačne predloge, plenice), pa svetujem uporabo primernih pripomočkov, ki varujejo pred neprijetnimi vonji. Na voljo je več različnih vrst takih pripomočkov in treba se je odločiti za vsakega bolnika posebej, kateri so najprimernejši. Najbolje znajo to svetovati kar v trgovinah, kjer so omenjeni pripomočki na voljo. Dobro je tudi preizkusiti različne pripomočke in ugotoviti, kateri posamezniku najbolj ustreza.

Lahko na kakšen način pripravimo mehur na poletje? Obstajajo vaje, s katerimi lahko pozneje preprečimo prepogost obisk stranišča?

Trening mehurja in vaje za krepitev mišic medeničnega dna seveda obstajajo, vendar tu ni nobene razlike med letnimi časi. Še enkrat več lahko na kratko orišemo Keglove vaje za krepitev mišic medeničnega dna, s katerimi okrepimo mišico zapiralko sečnega mehurja. To so vaje mišic medeničnega dna in krepijo dve krožni mišici, ki nadzorujeta pretok urina in krčenje vagine pri ženskah oziroma zunanjo mišico zapiralko pri moških. Vključujejo torej stiskanje teh mišic. Posledica je njihov razvoj, kar povečuje dotok krvi v medenico.

Vaje izvajamo tako, da stisnemo mišice medeničnega dna, jih zadržimo tri sekunde in potem sprostimo. Postopek nekaj časa ponavljamo. Postopno je priporočljivo povečevati zadrževanje pokrčene mišice. Stisk naj traja toliko časa, da preštejemo do deset. Tudi število ponovitev postopno povečujemo. Vmes vsaj nekajkrat pokrčimo in sprostimo mišice medeničnega dna kar najhitreje, kot gre. Vaje so torej zelo preproste in jih lahko vsak posameznik izvaja kadar koli in kjer koli. Priporočljivo je vsaj trikrat na dan. Izboljšano stanje se opazi že po šestih do osmih tednih vsakodnevne vadbe.

Kako lahko sicer delujemo preventivno, da do inkontinence sploh ne pride? Jo lahko v celoti preprečimo? Kakšni so vzroki za njen nastanek?

Znano je kar nekaj rizičnih faktorjev za nastanek urinske inkontinence. Na nekatere (na primer družinska izpostavljenost, nevrogene okvare) na žalost ne moremo vplivati, na nekatere druge pa lahko. Svetujemo redno telesno aktivnost, zmanjšanje morebiti prisotne prekomerne telesne teže, opustitev kajenja, pri prehrani pa izogibanje alkoholu, kavi in močno gaziranim pijačam in močno začinjenim jedem, ki dodatno dražijo sečni mehur. Vzroki za nastanek inkontinence so različni, kot so tudi različne vrste inkontinence.

Za konec bi vas prosila, če lahko nanizate terapije, ki pomagajo pri omenjenih težavah, tako pri moških kot tudi pri ženskah.

Zdravimo vedno najprej z manj invazivnimi metodami, torej z zgoraj omenjenimi spremembami življenjskega sloga, potem s fizikalnimi metodami (krepitev mišic medeničnega dna z vajami, elektrostimulacijami, magnetnimi stimulacijami), pri nekaterih vrstah inkontinence je učinkovito zdravljenje z zdravili, pri trdovratnejših primerih pa imamo na voljo tudi kirurške metode zdravljenja.

Veliko ljudi ima težave z inkontinenco

Pojavnost urinske inkontinence je velika, ocenjuje se, da ima okoli 40 odstotkov žensk kdaj v svojem življenju takšne težave, pri moških je tega manj. Stresna inkontinenca je torej pogostejša pri ženskah, pojavnost pa narašča s starostjo. Pri moških je takšna inkontinenca redka in je v veliki večini primerov posledica kakšnega operativnega posega, na primer radikalne operacije prostate ali sečnega mehurja. Tudi urgentne inkontinence je več pri ženskah, pojavnost tudi tu narašča s starostjo. Pretočne inkontinence je več pri moških, ki imajo zaradi povečane prostate večkrat kronično zaporo odtekanja urina iz sečnega mehurja. Žal pa tovrstne težave še vedno ostajajo tabu tema, saj lahko zelo prizadenejo človekovo dostojanstvo, zato ni najlažje govoriti o njih. Vsekakor velja, da če imate omenjene težave, niste osamljen primer. Obstajajo mnogi načini, ki vam lahko zelo pomagajo, zato ne odlašajte in obiščite osebnega zdravnika.