Dokler je funkcija jeter in žolčnika normalna, sploh ne vemo – to seveda velja tudi za druge notranje organe – da ju imamo. A ko se pojavi motnja v njunem delovanju, nas na to hitro opozorijo najprej le težave in slabo počutje, prej ali slej pa tudi hude bolečine.

Avtor: N. V.

O jetrih in žolčniku

Jetra, več kot kilogram in pol težak organ pod trebušno prepono v desnem zgornjem delu trebušne votline, ima, podobno kot črevesje, dvojno vlogo. Ta velika rjavo-rdeča gmota je tako presnovni organ za hranilne snovi, ki jih potem izloča naprej, kot tudi prebavna žleza, ki izloča žolč – ta je pomemben za presnavljanje maščob. Rumeno-zelena žolčna tekočina se zbira v hruškasto oblikovanem žolčniku na spodnjem delu jeter in odteka v dvanajstnik.

Kljub svoji majhnosti pa je vloga žolčnika zelo pomembna.

Kronično vnetje žolčnika in žolčni kamni – povezan bolezenski pojav

Vnetje žolčnika, ki je razmeroma pogosta bolezen (pogostejša pri ženskah), nastane največkrat zaradi vdora mikrobov iz črevesja, lahko pa vnetje povzročijo tudi žolčni kamni – litiaze. Slednji so usedline, ki nastanejo zaradi slabega delovanja žolčevoda ali (redkeje) zaradi njegove nenormalne zgradbe. Kadar je količina žolča prevelika ali če se začne žolč zgoščevati in zastajati v žolčnih vodih, se postopoma strjuje v trdo gmoto.

V lažji obliki poteka bolezen žolčnih kamnov le kot nadležen občutek napetosti, tiščanja in/ali zbadanja v zgornjem predelu trebuha, ki jo lahko spremlja tudi slabost oziroma siljenje na bruhanje. Simptomi so izrazitejši po zaužitju tiste hrane in pijače, ki so pri tej bolezni nepriporočljive.

Žolčni kamni so različnih velikosti in pri najmanjših večina ljudi sploh ne ve, da jih ima. Usedline oziroma mali žolčni kamni pa lahko sčasoma »narastejo« oziroma se drobni konkrementi sprimejo v večje, lahko tudi nepravilnih oblik. Njihovo premikanje povzroči nenadne, hude bolečine na desni strani trebušnega predela pod rebri, bolečina pa pogosto izžareva še v hrbet in desno ramo. Pri akutnem napadu hudih bolečin je nujen takojšen obisk pri zdravniku, če je potrebno, tudi obisk dežurne ambulante ali urgentne službe prve pomoči, kjer bo zdravnik olajšal bolečine z injekcijo in svetoval nadaljnje postopke diagnostike in zdravljenja.

Diagnostika in zdravljenje

Najpogosteje in dokaj zanesljivo odkrijejo žolčne kamne s pomočjo ultrazvoka. Glede na njihovo velikost in druge simptome, ki spremljajo bolezensko stanje, bo zdravnik predpisal strogo dieto, zdravila in spremljanje poteka bolezni z rednimi kontrolami, v nekaterih primerih pa je nujna takojšnja operativna odstranitev žolčnika. Tak postopek je potreben, kadar se bolečinski napadi, tako imenovane kolike, pogosto ponavljajo.

Operativna odstranitev žolčnika je razmeroma rutinski kirurški poseg, ki ga specialist opravi bodisi s klasično ali z endoskopsko metodo. Ker pa je žolčnik neke vrste rezervoar in lahko žolč odteka v črevo tudi neposredno, odstranitev žolčnika ne pomeni ogrožanja življenjsko pomembne presnovne funkcije – po operaciji živi pacient običajno brez opaznih sprememb.

Kadar zdravnik presodi, da je zaradi žolčnih kamnov potrebna odstranitev žolčnika, jo sprejmite in se na operacijo pripravite. Mehanično draženje, ki ga povzročajo žolčni kamni, je namreč eden od resnih vzrokov za nastanek raka na žolčniku in žolčevodu.

Žolčna dieta

Dieta olajša bolezenske simptome – če naredimo katerega od glavnih prekrškov, nam to hitro sporoči slabše počutje –, tudi sicer je primerna, kadarkoli začutimo ali zdravnik ugotovi, da je koristno jetra in žolčnik razbremeniti.

• Obroki naj bodo količinsko skromni in naj bodo enakomerno porazdeljeni čez dan, najbolje petkrat, vendar zadnji ne pozno zvečer.
• Omejiti je treba porabo maščob, posebno v akutnih primerih pa maščobe začasno celo popolnoma črtati z jedilnika.
• Odpovedati se je treba kavi in alkoholu, če ste kadilec/ka, tudi cigaretam.
• Omejiti je treba prečiščene ogljikove hidrate, npr. belo moko in sladkor, tudi mleku, jajcem in čokoladi se raje izogibajte.
• Škodljivo je uživanje prevročih ali premrzlih pijač (in jedi).
• Vsak obrok je treba zaužiti počasi in v miru; nikoli ne jejte, kadar ste razburjeni ali jezni.
• Po obroku je priporočen krajši počitek, vendar je potem koristna tudi zmerna telesna aktivnost.