Dolgotrajne bolezni prebavil: KVČB, Crohnova bolezen in ulcerozni kolitis

Kronična vnetna črevesna bolezen (KVČB) predstavlja skupino dolgotrajnih bolezni prebavil, ki pomembno vplivajo na kakovost življenja posameznika. Med najpogostejšima oblikama sta crohnova bolezen in ulcerozni kolitis, za kateri je značilno ponavljajoče se vnetje črevesne sluznice. Čeprav vzrok za nastanek KVČB še ni povsem pojasnjen, pa vendarle vemo, da gre za preplet genetskih dejavnikov, imunskega odziva in vplivov okolja.

Zgodnje prepoznavanje simptomov omogoča boljše zdravljenje

Življenje s KVČB pogosto pomeni soočanje z nepredvidljivimi simptomi, kot so bolečine v trebuhu, driska, utrujenost in izguba telesne teže. Poleg telesnih težav pa bolezen pogosto prinaša tudi duševne izzive, kot so stres, tesnoba in občutki izoliranosti. Zaradi tega KVČB ne zahteva le medicinskega zdravljenja, temveč tudi celostni pristop, ki vključuje razumevanje čustvenih in socialnih vidikov bolezni.

V zadnjih letih se možnosti zdravljenja nenehno izboljšujejo, kar bolnikom omogoča boljše obvladovanje bolezni in daljša obdobja remisije. Kljub temu ostaja pomembno ozaveščanje o KVČB, saj zgodnje prepoznavanje simptomov in ustrezna podpora lahko bistveno pripomoreta k boljši napovedi in kakovosti življenja.

Pogovarjali smo se z izr. prof. dr. Davidom Drobnetom, dr. med., spec. gastroenterologije, s Kliničnega oddelka za gastroenterologijo, UKC Ljubljana.

Povedal je, da gre za kronično vnetje prebavil, najpogosteje za vnetje debelega in tankega črevesja. »Kaže se s simptomi, kot so bolečine v trebuhu, driska, krvava driska, hujšanje – simptomi se pojavijo, ko je bolezen v zagonu. Težava je v tem, da je bolezen kronična in vnetje, ki ostane, lahko privede do zapletov, kot so zožitve črevesja, ognojki, lahko pride do poškodbe stene črevesja, posledično se pojavijo fistule. Fistula je nenormalna, cevasta povezava med dvema organoma ali med organom in kožo. Zdravljenje je praviloma operativno, saj se mnoge fistule ne zacelijo same. Sčasoma se lahko pojavijo povezave z drugimi organi in bolezen lahko dolgoročno vodi v odpoved prebavil in kirurške zaplete,« pojasnjuje Drobne. Kako bolezen vpliva na druge organe? »Kronično vnetna črevesna bolezen prizadene predvsem prebavila, pogoste so tudi zunajčrevesne manifestacije bolezni, kot je artritis, lahko se pojavijo vnetje oči, vnetje kože, dihal. Gre namreč za sistemsko imunsko bolezen,« odgovarja Drobne. »Dalj časa nezdravljeno vnetje močno poveča tveganje za raka debelega črevesja.«

Naš sogovornik še pove, da so za bolezen značilni akutni zagoni z drisko in bolečinami. »Dolgoročno lahko povzroča okvaro prebavil. V določenih primerih bolezen lahko postane klinično nema, vendar vnetje še vedno povzroča škodo.« Kateri so vzroki te bolezni? »Vzroki niso znani. Je pa pojavnost povezana z industrializacijo in s procesirano prehrano, zato se pogosteje pojavlja v razvitejših državah. V Afriki je, na primer, te bolezni manj, v razvitem svetu pa pojavnost narašča.« Kakšna je pojavnost bolezni pri nas? »Pojavnost je 10 na 100.000, kar pomeni, da v Sloveniji vsako leto na novo zboli 200 ljudi za to boleznijo. Razširjenost, ki pokaže, koliko bolnikov je v neki državi, je od 6000 do 7000.«

Kako poteka diagnosticiranje?

»Na osnovi kliničnih simptomov se posumi na bolezen. Najprej vedno pogledamo kri in preverimo, ali so prisotni znaki vnetja. V blatu se lahko določi kalprotektin, to je beljakovina, ki jo izločajo vnetne celice (nevtrofilci) in je zanesljiv označevalec (biomarker) vnetja v črevesju. Test kalprotektina v blatu pomaga razlikovati med vnetno črevesno boleznijo in razdražljivim črevesjem. Diagnosticiranje se nadaljuje endoskopsko s koloileoskopijo. Pri tem se pogleda sluznica v črevesju, napravi se biopsija in na podlagi patološkega pregleda se bolezen lahko potrdi,« razlaga Drobne in še pove, da s koloileoskopijo ugotavljajo značilne histološke spremembe v sluznici, kjer so lahko prisotne erozije, ulkusi, vnetne celice. Dodaja, da so pogosto potrebne tudi radiološke preiskave, računalniška tomografija in preiskava z magnetno resonanco. »S tem lahko natančneje postavimo diagnozo in vidimo, na katere dele črevesja je omejena.« Ali dodatne preiskave še kdaj ponovijo? »Dodatne preiskave so potrebne tudi med zdravljenjem, ko obstaja sum na zaplete, kot so ognojki, zapora prebavne cevi ali predrtje prebavne cevi.«  

Pestra izbira zdravil

Ko je diagnoza postavljena, se bolezen zdravi s protivnetnimi zdravili, ki jih je veliko število. Kot pove naš sogovornik, so pri zdravljenju v veliki večini zelo uspešni, a je zdravljenje vseživljenjsko. »Skupin zdravil je veliko, večina se jih uvršča med zdravila, s katerimi zaviramo imunski sistem (imunosupresivi). Med zdravljenjem se prilagajajo različni odmerki, nekatera zdravila sčasoma ne učinkujejo več in jih nadomestimo z drugimi. Pazimo tudi, da se ne pojavijo zapleti pri zdravljenju, možnost za okužbe je pri zdravljenju z imunosupresivi namreč nekoliko povečana. Včasih se pojavijo zapleti, ki zahtevajo kirurški poseg. Zapleti so predvsem ognojek oziroma absces, poškodbe sosednjih organov, včasih protivnetnima zdravila niso dovolj in je bolezen neobvladana do te mere, da je potrebna kirurška odstranitev črevesja in izpeljava črevesa na kožo (stoma).«

Zapleti pri zdravljenju se pogosteje pojavljajo, ko se bolnik začne zdraviti prepozno ali so bili določeni načini zdravljenja neuspešni. A Drobne zagotavlja, da je v veliki večini primerov zdravljenje uspešno. »Obstaja veliko število zdravil in če z zdravljenjem začnemo dovolj zgodaj, lahko bolniki v večini primerov živijo normalno, tudi ženske lahko normalno donosijo in dojijo. Dovolj zgodnje zdravljenje pomeni, da se začne zdraviti v roku nekaj mesecev po postavljeni diagnozi. Bolniki sami se pri zdravniku kar hitro zglasijo, saj so težave običajno zelo hude. Poleg tega je pri nas dostopnost endoskopskih posegov razmeroma dobra. Diagnoza je torej kar hitro postavljena.«

Z novejšimi zdravili bolj individualiziran pristop

Po besedah našega sogovornika novejša zdravila omogočajo, da resnično spreminjajo potek bolezni. »Nekoč so bila zdravila manj učinkovita in so imela več stranskih učinkov. Potrebno pa je trajno zdravljenje in za večino bolnikov lahko najdemo ustrezno zdravilo.« Kako delujejo ta zdravila? »Več vrst jih je in delujejo proti različnim vnetnim citokinom (TNF-alfa, interlevkin 12 in 23, integrini, JAK zaviralci).« Kako se odločajo, katero zdravilo izberejo? »Nekatera zdravila so primerna za določene skupine bolnikov, nekateri bolniki pa imajo več pridruženih bolezni in jih lahko zdravimo samo z zdravili, ki so zanje ustreznejša. Zdravljenje skušamo čim bolj individualno prilagoditi vsakemu posameznemu bolniku.«

Kaj lahko bolnik naredi sam?

Drobne bolnikom svetuje, da hodijo na redne preglede k njim, da upoštevajo navodila in da ne prekinjajo zdravljenja. Pomembno je tudi to, da ne uporabljajo napačnih zdravljenj, in kot zelo problematične vidi določene restriktivne diete. »Bolniki močno shujšajo in jim to nazadnje bolj škodi kot koristi. Iz prehrane izločijo toliko živil, da ne morejo nič več jesti, bolezensko shujšajo in se jim zaradi tega stanje poslabša. Zelo restriktivne diete izberejo, da s tem kar se da malo obremenijo prebavila, saj imajo tako manj težav. To potem razumejo, da jim pomaga pri zdravljenju bolezni, a vnetje gre naprej.« Omeni še določene nove teorije v zvezi s prehrano pri crohnovi bolezni, ki so po njegovih besedah še zelo v povojih. Določene raziskave kažejo, da bi lahko z delno prilagojeno prehrano vzdrževali remisijo z manj zdravili,« dodaja.

Drobne tudi priporoča, da kadilci s crohnovo boleznijo prenehajo kaditi ali sploh ne začnejo ter ponovno poudari pomen rednega jemanja predpisanih protivnetnih zdravil. Kaj je vzrok, da bolniki zdravil ne jemljejo redno? »Včasih bolniki prenehajo z jemanjem zdravil, ker se bojijo stranskih učinkov, včasih želijo verjeti, da se je bolezen pozdravila, a žal večinoma ni tako. Če se že odločijo za spremembo zdravljenja, je pomembno, da to naredijo skupaj z zdravnikom.«

Crohnova bolezen in ulcerozni kolitis

Razlika med cronhovo boleznijo in ulceroznim kolitisom je pomembna za razumevanje poteka bolezni in izbiro zdravljenja, čeprav obe spadata med kronične vnetne črevesne bolezni.

Pri crohnovi bolezni lahko vnetje prizadene kateri koli del prebavil, od ust do zadnjika, najpogosteje pa tanko črevo. Vnetje je segmentno (preskakujoče) – pojavljajo se zdravi deli črevesa med prizadetimi – in sega skozi vse plasti črevesne stene. Zaradi tega so pogostejši zapleti, kot so fistule, zožitve in abscesi.

Nasprotno pa je ulcerozni kolitis omejen na debelo črevo in danko, kjer vnetje poteka neprekinjeno (brez »preskokov«). Prizadeta je predvsem notranja plast črevesne sluznice, zato so zapleti nekoliko drugačni, najpogosteje povezani s krvavitvami in razjedami.

Razlike se kažejo tudi v simptomih. Pri crohnovi bolezni so pogoste bolečine v trebuhu, hujšanje in kronična driska, medtem ko je pri ulceroznem kolitisu značilna krvava driska in nuja po odvajanju.

Čeprav imata bolezni skupne nekatere značilnosti (kroničen potek, obdobja zagona in remisije), se razlikujeta v lokalizaciji, globini vnetja in zapletih – kar pomeni, da pristop k zdravljenju ni povsem enak.

Razdražljivo črevo in KVČB

Razdražljivo črevo (pogosto imenovano IBS) je funkcionalna motnja prebavil, kar pomeni, da črevo ne deluje povsem usklajeno, čeprav na njem ni vidnih vnetnih ali strukturnih poškodb. To ga bistveno loči od kronične vnetne črevesne bolezni.

Pri razdražljivem črevesu gre predvsem za motnjo v delovanju črevesja in povečano občutljivost. Ljudje pogosto občutijo napenjanje, bolečine v trebuhu, izmenjujoči se drisko in zaprtje, vendar preiskave (npr. kolonoskopija) ne pokažejo vnetja ali poškodb. Pomembno vlogo imajo stres, čustva in povezava med možgani in črevesjem.

Pri KVČB pa je situacija drugačna: gre za dejansko kronično vnetje črevesne sluznice, ki lahko povzroči vidne spremembe, razjede in tudi trajne poškodbe črevesa. To pomeni, da bolezen ni le funkcionalna, ampak organska.

Na kratko: razdražljivo črevo je motnja delovanja, KVČB pa bolezen z vnetjem. Čeprav so si simptomi lahko podobni, gre za dve precej različni stanji, zato je natančna diagnoza zelo pomembna.

ABC

A Za KVČB so značilni akutni zagoni z drisko in bolečinami.

B Lahko postane klinično nema, vendar vnetje še vedno povzroča škodo.

C Spremembo zdravljenja naj bolnik naredi skupaj z zdravnikom.