Vsako leto 19. maja obeležujemo Svetovni dan kronične vnetne črevesne bolezni (KVČB). Poleg različnih dejavnosti in izobraževanj, ki jih organizira Društvo za KVČB, vsako leto na ta dan v vijoličasti barvi, ki je ‘zaščitna barva’ bolnikov s KVČB, prav njim na čast zažari ena od slovenskih znamenitosti. Letos je bil to grad Brestanica.

Na spletni tiskovni konferenci Društva za KVČB, ki je v okviru dejavnosti ob obeleževanju dneva KVČB potekala 23. maja, je bilo mogoče slišati številne poučne zanimivosti, med drugim pa so strokovnjaki posebno pozornost namenili bolnikom s KVČB v obdobju epidemije virusa covid-19 in na delazmožnost bolnikov pred, med in tudi po koncu epidemije.

Avtorica: Anja Kuhar Glišić

ABC kronične vnetne črevesne bolezni

Pri KVČB gre za dolgotrajno vnetno obolenje črevesa, ki okvirno zajema dve skupini: Crohnovo bolezen in ulcerozni kolitis; pri 10–15 % bolnikov pa težav ne morejo umestiti v nobeno od dveh skupin in takrat se bolezen opredeli kot intermediarni oz. nedoločeni kolitis.

Pri Chronovi bolezni, tako zapišejo na spletni strani Društva KVČB, vnetni proces lahko zajame kateri koli del prebavil vse od ust pa do zadnjične odprtine, hkrati pa lahko prizadene tudi vse sloje črevesne stene. Ulcerozni kolitis medtem prizadene predvsem debelo črevo, vnetni proces pa je omejen na sluznico in pod sluznico.

Vzroki za nastanek KVČB do zdaj še niso bili zadovoljivo pojasnjeni, strokovnjaki pa so si enotni, da gre tudi za genetsko pogojenost, saj naj bi bilo tveganje ožjih družinskih članov osebe s KVČB kar 13-krat večje od ostalih. Na društvu pravijo, da se v splošnem pojav bolezni pripisuje nenormalnemu imunskemu odzivu črevesne sluznice, ki povzroči čezmerno vnetje v sluznici črevesa in trdovratna, ponavljajoča se vnetja.

Chronova bolezen sicer letno v Evropi prizadene 5,6 osebe na 100.000 prebivalcev, ulcerozni kolitis pa 10,4 osebe na 100.000 prebivalcev. V Sloveniji je približno 6600 oseb s KVČB, predvsem mlajših, po spolu bolezen ne izbira.

Mavrična paleta simptomov KVČB

Bolezen se lahko izkazuje z značilnimi in neznačilnimi simptomi, lahko preberemo na spletni strani društva. Med značilne simptome sodijo dolgotrajna driska ali mehkejše, vodeno in tudi krvavkasto blato, bolečine v trebuhu, slabost ali bruhanje, izguba telesne teže, pri otrocih in mladostnikih tudi zaostanek v rasti in spolnem dozorevanju. Da bi bila stvar še malce bolj zapletena, bolezen nase pogosto opozori tudi z neznačilnimi znaki, kot so povišana telesna temperatura, nočno znojenje, nepojasnjena utrujenost, bolečine in otekline v sklepih (predvsem zgornjih in spodnjih – kolena, komolci), spremembe na koži in izguba teka.

Če bolezni ne zdravimo, lahko zaradi zmanjšane absorpcije vitaminov in mineralov vodi v slabokrvnost, osteoporozo in upada mišične mase, poslabša se kakovost življenja zaradi nenehnega občutka utrujenosti itd. Kot ima vsaka bolezen več obrazov, pa tudi v tem primeru nezdravljena KVČB lahko privede do hudih posledic, kot so krvavitve iz črevesa, zožitve črevesa, pojav fistul, ran, abscesov in lukenj, pri ženskah lahko pride celo do uhajanja blata iz črevesa v nožnico. Zaradi KVČB se pomembno poveča tudi tveganje za nastanek raka debelega ali tankega črevesa in danke.

Ključno je pravilno diagnosticiranje in zdravljenje

Diagnostika zajema celo paleto preiskav, med drugim na spletni strani Društva za KVČB lahko preberemo, da zajema laboratorijske izvide, ultrazvočne preiskave črevesa, scintigrafije črevesa, RTG-preiskave in morda najbolj ključni – endoskopijo oz. kolonoskopijo ter histološko diagnostično oceno.

Za KVČB je značilno, da poteka v fazah, v obliki izmenjujočih se zagonov vnetnih procesov in obdobij remisije bolezni, ko je bolnik praktično brez težav.

Zdravljenje poteka pri blagih do zmernih težavah z aminosalicilati, pri hujših pa je treba (kratkoročno, dokler se težave ne umirijo) poseči po zloglasnih kortikosteroidih. Poleg tega so v uporabi tudi imunosupresivi in biološka zdravila, veliko pa se da narediti tudi s pravilno prehrano. V najhujših primerih lahko osebe s KVČB potrebujejo tudi stomo.

Osebam s KVČB se načeloma ne predpisuje posebna dieta, temveč strokovnjaki za nutricionistiko svetujejo, naj se držijo priporočil zdrave varovalne prehrane. Vsak človek s KČVB sicer najhitreje sam ugotovi, katera hrana mu ustreza ali ne, v splošnem pa se priporoča uživanje visoko beljakovinske hrane, ki je hkrati tudi visoko kalorična, ter izogibanje začinjeni, težki in mastni hrani, slabo kuhani zelenjavi, orehom, zeljni solati, sladki koruzi ipd. Priporoča se štiri do šest obrokov na dan, od katerih naj bo vsaj eden topel, dnevno pa tudi vsaj en probiotični jogurt.

Delazmožnost oseb s KVČB

Ker se KVČB najpogosteje pojavijo med 15. in 35. letom (vrh Chronove bolezni naj bi bil med 15. in 25. letom, vrh ulceroznega kolitisa pa med 25. in 35. letom starosti), najbolj prizadenejo ravno ljudi v najbolj delovno dejavnem obdobju.

Številne osebe s KVČB pestijo mnoge spremljajoče bolezni, od kronično povišane telesne temperature, boleči in otekli sklepi, bolečine in vnetja hrbtenice, ranice na ustni sluznici, očesne spremembe, v redkejših primerih tudi perikarditis oz. vnetje osrčnika ter miokarditis oz. vnetje srčne mišice. Kot posledica zmanjšane absorpcije hranil lahko pride tudi do zmanjšane kostne gostote (osteopenije ali celo osteoporoze), pa tudi obolenja jeter in žolča. Kljub temu pa osebe s KVČB lahko, seveda ob ustrezni terapiji in z nekaj prilagoditvami, živijo običajno življenje, so športno dejavni in se podajo tudi na potovanja – predvsem pa normalno delajo, saj je delo pogoj ne le za osebni dohodek, temveč tudi za osebno dostojanstvo.

Kot je na tiskovni konferenci 23. 5. 2020 povedala asist. mag. Alenka Škerjanc, dr. med., spec. MDPŠ (medicine dela, prometa in športa), je, če vzamemo za definicijo zdravja kot stanja, v katerem se je človek sposoben prilagajati zahtevam v delovnem okolju, prvi pogoj za kronične bolnike, da so umeščeni na delovno mesto, ki ga s svojimi funkcionalnimi sposobnostmi zmorejo. Ob tem poudarja pomembnost predpostavk, da so zadoščeni sanitarno-higienski pogoji in hkrati ustrezni prostori, v katerih si osebe s KVČB lahko pripravljajo primerne obroke. Če je tema dvema pogojema zadoščeno, je precej manj težav z nezmožnostjo za delo, razlaga.

Kot je povedala Škerjančeva, so v Evropi ljudje v povprečju na bolniškem dopustu 15–17 dni letno, kronični bolniki pa pet dni več kot splošna populacija. Poudarja pa, da je to zgolj statistika, saj je bolniški dopust odvisen od poteka bolezni oz. njenih izboljšanj in poslabšanj.

In potem je prišla epidemija covid-19 …

Dušan Baraga dr. med., spec. druž. med., podpredsednik društva za KVČB, je na tiskovni konferenci omenil, da so ob pojavu epidemije najprej pomislili na bolnike s KVČB, ki jemljejo biološka in imunosupresivna zdravila, vendar naj bi se kasneje izkazalo, da to ni ovira in ena od študij, ki so bile opravljene v tem času, je pokazala, da je glavni problem oseb s KVČB v odnosu do covid-19 – aktivna bolezen. Če je torej bolezen aktivna, bo potek bolezni slabši, saj se je, kot pravi Baraga, težko boriti na več frontah hkrati. Poleg tega dolgotrajna kronična bolezen sčasoma vpliva na pojav pridruženih bolezni, kar je še eden od ogrožajočih dejavnikov za slabši potek bolezni.

Zato ne preseneča dejstvo, ki ga je omenil Baraga, namreč, da je bilo v začetku med osebami s KVČB glede epidemije kar precej nejasnosti, zato je društvo tudi odprlo telefonsko linijo in organizirano ekipo svetovalcev, vseeno pa, kot pravi, so zdravniki navajeni odgovore dajati na podlagi preverjenih študij, kar je bilo zaradi časovnega okvirja preprosto nemogoče.

A kot je bilo slišati na konferenci, so kronični bolniki že tako bolj vajeni ustrezne higiene in varovalnega obnašanja glede zdravja in tudi temu gre pripisati dejstvo, ki ga z veseljem zapišemo – da v Sloveniji menda ni bilo bolnika s covid-19 med osebami s KVČB.

Covid-19 in delo od doma, tudi po epidemiji

Škerjančeva je povedala, da je epidemija covid-19 povzročila premik v našem odnosu do dela na domu. Pred tem je bila naša miselnost bolj klasična, veljalo je prepričanje, da gre človek za osem ur v službo in domov, zaradi covid-19 pa je začelo z delom od doma vsaj 50 % aktivnih delavcev, kar tudi za delodajalca predstavlja določene ugodnosti, denimo odsotnost potnih stroškov, pa tudi za bolnike. Tudi za osebe s KVČB je epidemija prinesla pomembno spremembo – delo na domu, kjer pa si osebe s KVČB mnogo lažje prilagodijo tako sanitarno-higienske kot tudi prehranske pogoje, dodaja.

Kot pravi, zakonskih ovir za takšno obliko dela ni, saj je po zakonu delovni čas omejen na osem ur dnevno oziroma 40 ur tedensko – kako pa se ta čas znotraj dneva razporedi, je stvar odločitve in dogovora med delodajalcem in zaposlenim.

Prihodnost dela od doma za osebe s KVČB

Po preklicu epidemije se poraja vprašanje, kako je z vrnitvijo na delo, pove Škerjančeva. V začetku so veljala osnovna priporočila, kdo naj bi zaradi starosti, nosečnosti ipd. izostal z delovnega mesta, pri osebah s KVČB je bil ta faktor imunosupresivna terapija, ki onemogoča obrambni odziv na napad virusa in ti bolniki naj bi ostali doma. Z razglasitvijo konca epidemije velja, da se delavci vračajo na delovna mesta, seveda ob upoštevanju preventivnih ukrepov (nošenje zaščitnih mask, socialna distanca, razkuževanje in higiena rok), pravi Škerjančeva. Samo covid-19 ne more biti razlog za delo na daljavo, saj tveganja na delovnem mestu niso nikoli razlog za bolniški dopust, dodaja, zato je pričakovati več individualnih posvetov o vrnitvi delavcev iz tveganih skupin na delovna mesta, kjer je še vedno povečan stik s covid-19, virus, ki bolezen povzroča, namreč še ni izginil.

Socialni stiki so tudi naša duševna hrana

Kot razlaga Škerjančeva, določenih poklicev, kot so vzgojno-izobraževalni in zdravstveni, ne gre opravljati brez določenih socialnih stikov, k čemur Baraga še dodaja, da vsi, tudi kronični bolniki, socialne stike dejansko potrebujejo. Tako bi bila idealna kombinacija dela od doma in socialnih stikov, pravi Škerjančeva, za katero bi si morali prizadevati v Društvu KVČB, tudi na področju individualnih dogovorov z delodajalci. Vemo namreč, da je v tujini delo od doma pogostejše in bolj cenjeno, zato bo potreben še določen premik v glavah, še doda Baraga.

Društvo KVČB, katerega namen je izboljšanje kakovosti življenja oseb s KVČB, deluje že od leta 2004 in v enajstih sekcijah po Sloveniji združuje več kot 1680 članov.

KronoFon: 031 667 557

ABC

A Za bolnike s KVČB je pomembno, da je na delovnem mestu zadoščeno higienskim in prehranskim pogojem.

B Epidemija bolezni covid-19 je prinesla premik v glavah glede pogleda na delo od doma.

C Po trenutnih informacijah imunosupresivna terapija ni večji dejavnik tveganja pri covid-19.