Avtorica: Adrijana Gaber
Vložki za enkratno uporabo so se pojavili že okoli leta 1890, toda tisti za večkratno uporabo so bili takrat veliko bolj priljubljeni. Danes spet pridobivajo veljavo. Leta 1921 so se na ameriškem trgu prvič pojavili tamponi za enkratno uporabo.
Vložki, predvsem pa tamponi, so v zadnjih letih prišli na slab glas, saj so raziskave pokazale, da vsebujejo snovi, ki so zdravju škodljive. Te škodljive snovi naj ne bi presegale dovoljenih vrednosti, a kaj pravzaprav pomenijo dovoljene vrednosti, če pa v telo vstopajo neposredno skozi sluznico? Uporaba tamponov je lahko še posebej škodljiva, saj pri nepravilni uporabi obstaja možnost toksičnega šoka.
Tamponi so navadno izdelani iz kombinacije bombaža in vlaken rajona, sintetične snovi, ki jo dodajajo, ker močno poveča vpojnost. Toda rajonska vlakna po odstranitvi tampona za seboj pustijo drobce, ki izsušujejo vaginalno sluznico, zlasti proti koncu menstruacije. Ti drobci povečujejo možnost za nastanek sindroma toksičnega šoka, povečujejo pa tudi možnost okužbe.
Vsi tamponi, celo povsem bombažni, lahko tudi iz ekološko pridelanega bombaža, vsebujejo sledove kemikalij. Večina vložkov in tamponov je namreč obdelana s procesom luženja, katerega stranski produkt je dioksin. Ta strup so že povezovali z nastankom endometrioze (tkivo, ki ga najdemo v maternici, raste zunaj nje in v drugih delih telesa), z rakom rodil, s poškodbami novorojenčkov in pomanjkanjem imunskega odgovora (fibromialgija) in drugimi boleznimi. Poleg tega vložki in tamponi vsebujejo še druge kemikalije, na primer pesticide iz neekološke pridelave bombaža.
Zmanjšana odpornost organizma, kamor poleg stresa in bolezni spada tudi obdobje menstruacije, lahko povzroči porušenje vaginalne flore in razrast glivic ter patogenih bakterij. Mikroorganizmi se radi zadržujejo v vlažnem in toplem okolju in to s krvjo prepojeni vložki vsekakor so. Tveganje ni zanemarljivo, saj je ob menstruaciji razprt kanal materničnega vratu in s tem olajšan dostop mikroorganizmov v zgornja rodila, maternico, jajcevode in naprej v trebušno votlino, kjer lahko nastane vnetje male medenice, posledično tudi neplodnost. Ginekologi zato priporočajo, da med menstruacijo pogosto menjavamo vložke in tampone ter povečamo skrb za higieno.
Sindrom toksičnega šoka je posledica bakterijske okužbe, do katere lahko pride pri uporabi nekaterih super vpojnih tamponov, zlasti če jih uporabljate dlje, kot je priporočeno. Bakterije (nekateri soji stafilokoka in streptokoka) se lahko v tamponu razmnožijo, vstopijo v telo skozi notranjost vagine, nato pa v krvnem obtoku sproščajo strupene snovi, ki lahko povzročijo zelo resne bolezni in včasih celo smrt.
Pri tamponih je nadvse pomembno, da jih menjate vsakih nekaj ur in uporabljate tiste z ustrezno stopnjo vpojnosti. Nikoli ne vstavite tampona za ves dan ali vso noč, tudi če je vaša menstruacija šibka.
Simptomi sindroma toksičnega šoka so visoka telesna temperatura, bruhanje ali driska, hude bolečine v mišicah, huda slabost, omotičnost in izpuščaji, podobni sončnim opeklinam. Če med uporabo tamponov opazite kateregakoli od teh simptomov, tampon nemudoma odstranite in poiščite zdravniško pomoč.
Za zdaj ni posebnih predpisov, ki bi urejali področje varnosti higienskih izdelkov za ženske, in na to že dolgo opozarjajo potrošniške organizacije. Obstajati bi morali posebni predpisi o označevanju te skupine izdelkov, kot so obvezno označevanje surovinske sestave in omejitev uporabe nekaterih kemikalij.
Glede na neurejenost zakonodaje in glede na to, da smo vsak dan izpostavljeni velikemu številu kemikalij, je pri uporabi vložkov in tamponov priporočljiva previdnost. Najmanj, kar lahko naredimo, je to, da ne uporabljamo odišavljenih. Če pa smo odločene, da se bomo izogibale izdelkom, ki morda predstavljajo tveganje za zdravje, je najbolje, da poiščemo vložke in tampone, ki ne vsebujejo sintetičnih vlaken (vsebnost teh ni označena niti na običajnih izdelkih) in so izdelani iz organskega bombaža. Takšni izdelki niso beljeni s klorom in ne vsebujejo rajona, plastike in sorodnih sintetičnih materialov. Na trgu so dostopni tudi pralni vložki, narejeni iz bombaža ali bambusa. Za ženske, ki imajo pogosta glivična vnetja nožnice, so priporočljivi probiotični tamponi. Te lahko naredimo tudi doma, tako da tampon namočimo v probiotični jogurt.
Prve menstrualne skodelice so znane že iz leta 1930 in so prišle na trg skoraj sočasno s tamponi, a so jih tamponi trženjsko izpodrinili. Ženske so tampone kupovale vsak mesec, menstrualno skodelico pa enkrat, zato za proizvajalce niso bile tako donosne.
Menstrualna skodelica pa ima številne prednosti in v zadnjem času to spoznava tudi čedalje večje število slovenskih žensk. Nožnična sluznica zelo hitro absorbira nevarne snovi v organizem. Na trgu je že nekaj časa na voljo menstrualna skodelica slovenskega proizvajalca, ki je narejena izključno iz medicinskega silikona, ki ne draži in ne suši nožnične sluznice ter ne povzroča alergij in glivičnih obolenj. Oblikovana je za močnejše menstruacije in v njej se ne razvijejo bakterije. Več let jo lahko brezskrbno uporabljamo za vsakodnevno rabo med menstruacijo in tudi med spanjem, potovanji in športnimi dejavnostmi. Menstrualna skodelica je torej tudi z ekološkega vidika varčnejša izbira.
Je prijazna in udobna za uporabo, vstavljanje je preprosto, tako kot tudi njeno čiščenje: izprazniti jo je treba le dva- do štirikrat dnevno in jo očistiti pod tekočo vodo oziroma z antibakterijskimi krpicami, zaradi trpežnega silikona pa jo lahko tudi prekuhate v vreli vodi in jo tako popolnoma razkužite. Njena prednost je tudi ta, da jo lahko povsem varno uporabljamo ponoči (dosedanje izkušnje dokazujejo, da ne povzroča sindroma toksičnega šoka).
Skodelica je primerna tudi za dekleta, ki še niso imela spolnih odnosov, kot tudi ženske, ki uporabljajo različne oblike kontracepcije. Obstajata dva tipa skodelice, in sicer manjša, za dekleta do 30 let, in nekoliko večja, namenjena je starejšim od 30 let in ženskam, ki so že rodile.
Ginekologi na splošno bolj priporočajo uporabo vložkov kakor tamponov. Če kljub temu zaradi praktičnosti raje uporabljate tampone, bodite pozorne na naslednja priporočila:
- Roke si umijte, preden tampon vstavite v nožnico, saj boste sicer vanjo zanesle bakterije.
- Tampon je treba zamenjati na vsake tri ali štiri ure. Vlažen tampon je idealno gojišče za bakterije, ki lahko povzročijo toksični šok.
- Tampon uporabljajte le ob menstruaciji in ne zaradi belega toka.
- Ob zaključevanju menstruacije tampon prenehajte uporabljati in uporabite vložek.
- Zamenjajte tampon po opravljanju velike potrebe. Na nitki se namreč lahko zelo hitro znajdejo bakterije.
- Tampon je treba zamenjati po plavanju v bazenu, tudi če še niso minile štiri ure.
- Ne uporabljajte tamponov s poškodovano zaščitno folijo.
- Tampone hranite na suhem.
- Ne uporabljajte odišavljenih tamponov. Pri teh tamponih lahko pride do alergijske reakcije.
- Ne spite s tamponom. Zaradi možnosti pojava toksičnega šoka zdravniki spanje s tamponom odsvetujejo.
Za zdaj je objava sestavin na embalaži vložkov in tamponov prostovoljna. Katere pa so tiste snovi, ki so še posebej skrb vzbujajoče? Prva so dodatki, kot so dišave, geli in drugi aditivi, vključno s tistimi za večjo vpojnost ali pritrditev na spodnje perilo. V drugi so naključne primesi, ki so lahko toksične, kot so obstojni sledovi pesticidov v bombažu in toksični stranski produkti, ki nastajajo med procesom proizvodnje, na primer dioksin.
A Kljub dokazom o prisotnosti škodljivih snovi v vložkih in tamponih še ni predpisov glede deklaracij.
B Dioksin, ki ga vsaj v sledovih vsebuje večina tamponov, dokazano vpliva na nastanek številnih bolezni.
C Tamponi so menstrualno skodelico izpodrinili iz trženjskih razlogov.