Avtor: Andreja Košir
Pri uporabi ustrezne vrste kontracepcije mora ženska upoštevati svojo starost, spolno dejavnost, zanemariti pa ne sme niti svojega zdravstvenega stanja. Žal še ne obstaja metoda kontracepcije, ki bi bila 100 % zanesljiva, tako pred neželeno nosečnostjo kot spolno prenosljivimi boleznimi. Pri nas je zato najpogostejša kombinacija oralne hormonske kontracepcije (tabletk) in mehanske zaščite, najpogosteje kondoma.
Dejstvo je, da mora biti izbrana metoda kontracepcije učinkovita, zanesljiva, varna, preprosta za uporabo, po njej pa se mora ženska tudi dobro počutiti. Pri nas imamo na voljo veliko različnih hormonskih kontracepcijskih sredstev – od hormonskih kontracepcijskih tabletk, hormonskega materničnega obročka, obližev do hormonskih injekcij. Med mehanske metode kontracepcije, ki so glede preprečevanja neželene nosečnosti sicer manj zanesljive, pa spadajo kondom (ženski in moški), spermicidi in diafragma. Nekateri pari se odločijo tudi za sterilizacijo, ki je najbolj zanesljiva oblika zaščite pred neželeno nosečnostjo. Moška oblika sterilizacije, ki ji pravimo vazektomija, je relativno preprost poseg, ki ga opravijo ambulantno. Pri ženski pa je sterilizacija nekoliko bolj zapleten poseg, ki poteka pod anestezijo, ženska pa mora po njem tudi nekaj dni ostati v bolnišnici. Starostna meja za obe vrsti sterilizacije je pri nas 35 let.
Pred odločitvijo za primerno obliko kontracepcije je prav, da se ženska posvetuje s svojim ginekologom, ki ji mora predstaviti možnosti, ki jih ima na voljo in ji pomagati izbrati najprimernejšo obliko zaščite zanjo.
Ginekologinja, dr. Ziljana Križaj, pravi, da trend uporabe oralne kontracepcije pri nas narašča. »Mladostnice se pogosteje odločajo za uporabo kontracepcijskih tabletk, saj tudi bolj zgodaj začnejo s spolnimi odnosi,« dodaja sogovornica. Po besedah ginekologinje se ženske večinoma odločajo za nizke odmerke kontracepcijskih tabletk, pa tudi ginekologi so tem oblikam oralne kontracepcije bolj naklonjeni, čeprav tudi nekatere vrste kontracepcijskih tabletk, ki so na trgu že več desetletij, nekaterim ženskam zelo ustrezajo.
Dr. Ziljana Križaj pravi, da so najpogostejše težave, s katerimi se srečujejo ženske ob uporabi kontracepcijskih tabletk, glavoboli, včasih pa še vmesne krvavitve. Navadno je v tem primeru treba zamenjati tabletke. Ob uporabi katerekoli hormonske oblike kontracepcije je prav, da ženska ves čas spremlja svoje telesno in duševno počutje. Dobrodošli so redni pregledi pri ginekologu, ki spremlja krvni tlak in telesno maso ter splošno zdravstveno stanje pacientke.
Dr. Ziljana Križaj pove, da so ženske zelo zadovoljne z uporabo vaginalnega obročka. Vaginalni obroček je primeren prav za vse ženske, še posebej pa za tiste, ki jih mučijo glavoboli, imajo gastrointestinalne težave, boleče menstruacije, seveda pa tudi za tiste, ki pogosto pozabijo vzeti kontracepcijske tabletke.
»Uporaba vaginalnega obročka je zelo preprosta. Ženska si obroček sama vstavi v nožnico in skozi nožnično sluznico se tri tedne v krvni obtok sprošča hormon. Velika prednost vaginalnega obročka je zagotovo ta, da ženski ni treba razmišljati, ali je vzela tabletko ali ne. Obroček v nožnici ostane tri tedne, nato ga ženska vzame ven in naredi teden dni premora. Takrat tudi pride do krvavitve. Vstavljanje obročka je zelo preprosto – kot bi si vstavili tampon,« pojasnjuje dr. Ziljana Križaj.
Vaginalni obroček zagotavlja le zaščito pred neželeno nosečnostjo, za zaščito pred spolno prenosljivimi boleznimi pa je treba uporabiti še kondom.
Pri nas so se pred nekaj leti pojavili tudi kontracepcijski obliži in dr. Ziljana Križaj priznava, da so bila pričakovanja od te metode hormonske kontracepcije velika, a pove, da so bile povratne informacije, ki jih je dobila od svojih pacientk, ne najbolj pozitivne. »Ženske so imele precej več glavobolov kot pri drugih hormonskih metodah kontracepcije, zato obližev tudi sama nisem preveč pogosto predpisovala,« pravi sogovornica.
Pred kratkim pa so se na našem trgu pojavile tudi nove kontracepcijske tabletke, ki naj bi predstavljale prelomno novost na področju hormonske kontracepcije. Te tabletke naj bi vsebovale posebno kombinacijo hormonov, ki imajo manjši vpliv na strjevanje krvi ter vnetje, prav tako pa povzročajo manj motenj pri ravnovesju glukoze. Gre za naraven, ženskemu telesu enak estrogen, zaradi česar naj bi te tabletke imele manj stranskih učinkov.
Ta kombinirana hormonska kontracepcija naj bi tako redkeje povzročala odpornost proti inzulinu, prav tako pa naj bi ugodneje vplivala tudi na presnovo maščob in ogljikovih hidratov. Dr. Ziljana Križaj pravi, da sama na povratne informacije svojih pacientk glede nove oblike oralne kontracepcije še čaka, saj so tabletke na trgu šele nekaj mesecev. Vsekakor pa so prvi izsledki glede novih kontracepcijskih tabletk zelo obetavni.
Od sredine septembra bo določene oblike kontracepcije treba doplačevati. Oralno obliko kontracepcije naj bi sicer še v celoti krilo obvezno zdravstveno zavarovanje, za vaginalni obroček pa bo na primer treba doplačati 5–7 evrov.
Dr. Ziljana Križaj temu ukrepu nasprotuje: »Mislim, da bi bilo na to treba misliti prej. Najtežje je nekomu dati na razpolago vse, potem pa mu to vzeti. Strinjam se, da je trenutna ureditev pri nas precej razsipniška, saj so vse oblike hormonske kontracepcije dostopne vsem. Tega ni nikjer po svetu. Vseeno pa se mi zdi ta ukrep nesprejemljiv.« Strokovnjakinja še opozarja, da bodo poleg žensk na nek način prizadeti in dodatno obremenjeni tudi ginekologi. Dr. Ziljana Križaj pravi, da bodo ginekologi zaradi tega ukrepa pod velikim pritiskom, saj zagotovo vedno ne bodo mogli predpisati kontracepcije, ki bi bila za pacientko najprimernejša, ker si je ne bo mogla privoščiti.
Pomembno je, da se zavedamo, da ravno zaradi dobre ureditve na področju kontracepcije v Sloveniji skoraj ne poznamo najstniških nosečnosti. Pri nas je odstotek nosečih najstnic zelo majhen in se giblje okrog 1 %. Strokovnjaki zato pravijo, da bi bilo nesmiselno zato, da bi država privarčevala nekaj evrov, uničiti več deset let trajajoče delo na področju reproduktivnega zdravja pri nas.
Vsi poznamo diafragmo kot mehansko obliko kontracepcije, večina ljudi pa še vedno ne ve, kako jo pravilno uporabiti. Diafragma je pravzaprav gumijasta opna, ki jo ženska vstavi v nožnico, ta pa prekrije maternični vrat in prepreči, da bi sperma prišla v maternico. Pred uporabo diafragme je obvezen ginekološki pregled, na katerem ginekolog ugotovi, katera velikost diafragme vam ustreza. Le ustrezna velikost diafragme bo omogočila pravilno uporabo in enostavno namestitev. Ženska mora vstavitev diafragme vaditi pod strokovnim nadzorom, saj se bo le tako naučila, kako jo pravilno vstaviti v nožnico.
Diafragma ne vsebuje nobenih hormonov, lahko pa jo vstavimo že nekaj ur pred spolnim odnosom, kar poskrbi za večjo sproščenost obeh partnerjev. Slabost te mehanske oblike kontracepcije pa je, da je treba ob vstavljanju vedno uporabiti spermicid oziroma kontracepcijski gel. Prav tako ima veliko žensk težave z njenim vstavljanjem. Številne ženske se za uporabo diafragme ne odločijo, saj se bojijo, da ne bi ostala na svojem mestu in se zagozdila kje v telesu. Skrb zaradi tega je popolnoma odveč – treba je le izbrati ustrezno velikost in potem tudi redno preverjati, ali vam velikost diafragme še vedno ustreza.
Jutranjo ali postkoitalno tabletko lahko uporabimo v primeru nezaščitenega spolnega odnosa, in sicer še pet dni od tveganega spolnega odnosa. Treba se je zavedati, da nas tabletka za nujno kontracepcijo obvaruje le pred neželeno nosečnostjo, ne pa tudi pred spolno prenosljivimi boleznimi. Prav tako je jutranja tabletka res le izhod v sili in ne sme postati redna praksa, s katero želimo »popraviti škodo«. Pri nekaterih ženskah se lahko po zaužitju tabletke za nujno kontracepcijo pojavijo glavoboli, slabost, omotica, bolečine v spodnjem delu trebuha, boleče dojke ter krvavitve iz nožnice.
Tabletko mora ženska vzeti čim prej po nezaščitenem spolnem odnosu. Ta prepreči, da bi se jajčece sprostilo iz jajčnika, spremeni maternično sluznico in ovira jajčece, da bi se ugnezdilo v maternici. Postkoitalno tabletko dobimo v lekarni brez recepta (dekleta, mlajša od 16 let pa morajo predložiti beli recept, ki jim ga izda njihov osebni zdravnik, pediater ali ginekolog).