Avtorica: Maja Korošak
Kot je za začetek dejala naša sogovornica, na eni strani obstajajo povratne metode kontracepcije in na drugi nepovratne. Nepovratne metode pomenijo dokončno zaščito pred neželeno nosečnostjo, to je na primer sterilizacija, tako ženske kot moškega. V povratne metode kontracepcije pa spadajo hormonska kontracepcija, maternični vložki, pregradna kontracepcija, kot sta kondom in diafragma in spermicidi. Obstajajo pa še druge metode, kot je metoda obdobne spolne vzdržnosti, prekinjeni spolni odnos in metoda laktacijske amenoreje – to je zaščita ob dojenju.
Preberite tudi prispevek: Od čudežne tabletke do lateksa – ABCzdravja.si
Ali je starost kontraindikacija pri uporabi določenih metod? Dr. Bojana Pinter: »Posebnih omejitev glede na starost pri kontracepciji ni, z izjemo sterilizacije, ki se lahko pri moškem ali pri ženski izvede po 35. letu starosti, ne glede na to, ali že imata otroke ali ne. Čeprav je z operacijo plodnost mogoče povrniti tako pri moških kot tudi pri ženskah, pa v vseh primerih to ni zanesljivo, zato je potreben zares dober premislek, ali si to želimo in potrebujemo. Sterilizacijo odobri posebna komisija.«
Kot pove dr. Pinterjeva, ženska, ki je zdrava, ne kadi in ima primerno telesno težo, lahko jemlje kombinirano hormonsko kontracepcijo do 50. leta starosti. »S starostjo pa narašča pojav kroničnih bolezni, ki omejujejo uporabo predvsem kombinirane hormonske kontracepcije. Pri kombinirani hormonski kontracepciji v obliki tabletk, vaginalnih obročkov ali kožnega obliža so zdravstvene omejitve večje: visok krvni tlak, migrena z žariščnimi znaki, pa tudi kajenje po 35. letu starosti, venska tromboembolija v preteklosti ali pri enem od družinskih članov v prvem kolenu, in sicer v starosti manj kot 45 let. Kontraindikacije za kombinirano hormonsko kontracepcijo so še druge kronične bolezni, kot na primer hujše jetrno obolenje. Lahko pa jo jemljejo sladkorne bolnice, če ob sladkorni bolezni še ni žilnih sprememb.«
Druge vrste kontracepcija je progestogenska kontracepcija (ne vsebuje estrogenov) in pri njej so, kot pove dr. Pinterjeva, omejitve manjše. »Lahko jo jemljejo ženske z visokim krvnim tlakom, ki se zdravijo ali imajo določene oblike blažjih jetrnih bolezni, ženske z debelostjo ali tromboembolijami v družinski anamnezi. Pomembna pa je progestagenska kontracepcija v obdobju dojenja, saj ne vpliva na količino mleka. Pri nas je na voljo v obliki tabletk in injekcij.«
Maternični vložki so dveh vrst: z bakrom ali s hormoni. Bakreni maternični vložki so na trgu prisotni že dolga desetletja, od leta 1999 pa tudi vložki s sproščanjem hormonov. Dodaten ugoden učinek hormonov je ta, da se po vstavitvi vložka zmanjša količina krvi ob menstruaciji ali pa so menstruacije redkejše in šibkejše. Eden od materničnih vložkov s hormoni se uporablja tudi za zdravljenje močnih menstruacij in za zaščito maternične sluznice ob estrogenskem nadomestnem zdravljenju. »Starostnih omejitev pri materničnih vložkih prav tako ni, pomembna je velikost maternice: vstavijo se lahko tudi ženskam, ki še niso rodile in želijo zanesljivo metodo kontracepcije. Maternični vložki so učinkovitejši kot hormonske metode kontracepcije, predvsem zaradi tega, ker pri tabletkah obstaja možnost, da jo ženska kdaj pozabi vzeti,« še dodaja dr. Pinterjeva.
Katere so najučinkovitejše metode kontracepcije? »Najučinkovitejše metode so maternični vložek in hormonska kontracepcija ter tudi dosledna uporaba kondoma. Najmanj učinkovite pa so obdobna spolna vzdržnost oziroma ugotavljanje plodnih dni. Podobno je tudi z metodo laktacijske amenoreje. Manj učinkovita metoda je tudi prekinjeni odnos.«
Katere so novosti v zadnjih letih pri kontracepciji? »Ena večjih novosti pri kontracepciji v zadnjih letih je ta, da z enim od materničnih vložkov lahko zdravimo maternične krvavitve in ga uporabljamo za zaščito maternične sluznice pri hormonskem nadomestnem zdravljenju. Druga novost pa je manjši maternični vložek, ki ga lahko uporabljajo tudi ženske, ki še niso rodile, in daje zaščito za tri leta, ter od leta 2017 prav tako manjši maternični vložek, ki daje daljšo, petletno zaščito,« razlaga dr. Pinterjeva in dodaja, da dolgoročna kontracepcija postaja vse pomembnejša, saj daje najučinkovitejšo zaščito in ni odvisna od vsakodnevnega režima jemanja.
Tudi maternični vložki z bakrom so na voljo v različnih velikostih, tudi za ženske z manjšo maternico oziroma ki še niso rodile. V svetu se razvijajo različne oblike bakrenih materničnih vložkov, na primer kot kroglice, nanizane na nitko, a so še v preučevanju glede varnosti in učinkovitosti.
Na stroške zdravstvenega zavarovanja pri nas lahko dobimo hormonsko kontracepcijo, tako kombinirano kot progestagensko, ter maternične vložke s hormoni. Za zdaj pa niso na voljo brezplačni kondomi (kot v nekaterih evropskih državah, kot so VB, Irska, Portugalska, Francija … ).
Dr. Pinterjeva še dodaja, da se trenutno iščejo učinkovite metode z biološko identičnimi hormoni, na trg prihajajo nova tovrstna kontracepcijska sredstva, kdaj bodo na voljo pri nas, pa se še ne ve. Pri moški kontracepciji novosti ni, še vedno je težava v učinkovitosti moške kontracepcije in v neželenih učinkih hormonske kontracepcije pri moških. Zaradi zmanjšanja testosterona namreč lahko pride do poženščenja moških, če ga dodajajo, pa je nevarnost v prehitrem prekoračenju tega hormona.
Dr. Bojana Pinter je spregovorila tudi o sodobnih priporočilih glede nujne kontracepcije, ki so v procesu potrjevanja. Kot je povedala, pri nujni kontracepciji ločimo dve osnovni metodi: ena je oralna nujna kontracepcija, druga pa je nujna vstavitev materničnega vložka z bakrom. Obe metodi lahko uporabimo do pet dni po nezaščitenem spolnem odnosu, uporabljata pa se kot izhod v sili – bodisi ob nezaščitenem spolnem odnosu ali ob težavah ob zaščiti, na primer pozabljena tabletka ali ko sočasno jemljemo zdravila, ki bi lahko zmanjšala učinkovitost hormonske kontracepcije.
Najnovejša oralna nujna kontracepcija je ulipristalacetat, ki je učinkovita do 120 ur po spolnem odnosu; če se vzame v času pred ovulacijo, zamakne ovulacijo za nekaj dni. Zmanjša možnost zanositve in njena učinkovitost je večja nekaj dni pred ovulacijo, kakor pa če jo vzamemo prav pred ovulacijo. Zanosi 1 do 2 odstotka žensk ob enkratni uporabi. Na voljo je brez recepta in se kupi v lekarnah (cena je približno 23 evrov). Na splošno velja, da ob enkratni uporabi te metode zanosijo en do dva odstotka žensk. Druga metoda je levonorgestrel, kjer se prav tako vzame ena tableta, vendar najkasneje v 72 urah po spolnem odnosu, kasneje je manj učinkovito. Učinkovitost? Zanosi 2,6 odstotka žensk ob enkratni uporabi. Cena pa je približno 14 evrov.
Tretja metoda je klasična Yuzpejeva metoda, kjer se takoj po nezaščitenem spolnem odnosu vzame štiri tablete kombinirane hormonske kontracepcije in čez 12 ur ponovno štiri tablete. Tablete se dobijo pri ginekologu na zeleni recept (brez doplačila) kot izhod v sili. Imajo pa več stranskih učinkov, kot je slabost (v 50 %) in bruhanje (v 20 %), stopnja zanositve pa je 2,9 pri enkratni uporabi.
Vse tri opisane metode po besedah naše sogovornice delujejo na odložitev ovulacije in ne vplivajo na maternično sluznico, da bi preprečevale zanositev.
Maternični vložek z bakrom se prav tako lahko uporabi kot nujna kontracepcija, predvsem v primerih, ko ženska v nadaljevanju želi dolgoročno zaščito. Vstaviti ga je treba v petih dneh od nezaščitenega spolnega odnosa. V tem primeru se mora ženska naročiti pri ginekologu.
»Zelo pomembno je, da je nujna kontracepcija dosegljiva,« poudarja dr. Pinterjeva. V večini evropskih državah je na voljo brez recepta v lekarnah, ponekod tudi v drogerijah, v Skandinaviji pa se dobi celo na bencinskih črpalkah. Če bi ženska nujno kontracepcijo uporabljala pri vsakem spolnem odnosu, bi prej ali slej prišlo do zanositve: v enem letu je zanositev 20-odstotna. Dr. Pinterjeva zato priporoča, da se po prvi uporabi nujne kontracepcije zglasimo na posvet pri ginekologu in se dogovorimo za uporabo učinkovitejše kontracepcijske metode, kot smo jo do takrat uporabljali.
Ulipristalacetat je selektivni modulator progesteronskih receptorjev in zavre ovulacijo za vsaj pet dni. S tem prepreči, da bi v naslednjih dneh prišlo do ovulacije, semenčice pa lahko preživijo v rodilih tudi pet dni. Če pa je spolni odnos na dan ovulacije oz. se je proces ovulacije že začel, potem do odložitve ovulacije ne more priti in takšna zaščita ne deluje. Levonorgestrel je progestogen in je nekoliko manj učinkovit kot ulipristalacetat. Levonorgestrel pa je ustreznejši v primeru, da ženska sicer jemlje kontracepcijske tablete (a je pozabila vzeti) ali pa je na hormonski terapiji. Prav tako priporočila svetujejo levonorgestrel v primeru, če ženska doji. Pri tej kontracepciji je namreč dojenje treba prekiniti le za osem ur, pri ulipristalacetatu pa za sedem dni. V vseh ostalih primerih je prva izbira ulipristalacetat. Še posebej priporočila svetujejo rabo ulipristalacetata v primeru, če ima ženska indeks telesne mase nad 30.
A Posebnih omejitev glede na starost pri kontracepciji ni.
B Nujna kontracepcija naj se uporablja kot izhod v sili.
C Vse tri metode nujne kontracepcije delujejo na odložitev ovulacije.