Se takoj ob prihodu v restavracijo pozanimate o položaju toaletnih prostorov? Vas ob gneči na cesti najbolj skrbi, kje boste lahko opravili malo potrebo? Vam uhajanje urina predstavlja vsakodnevno nadlogo? Urinska inkontinenca oz. uhajanje vode je motnja normalnega procesa shranjevanja in odvajanja urina. Težava najpogosteje pesti ženski spol, nemalokrat pa tudi moške. O svojih težavah tako ženske kot moški neradi spregovorijo, saj je bolezen pogosto povezana s stigmami in sramom. Nekateri se zavoljo tegob celo izogibajo druženju oz. jim to predstavlja velik stres. Zato je prav, da o tem dandanes spregovorimo tudi naglas.

Avtorica: Nika Arsovski

Inkontinenca je termin, s katerim imenujemo vsako nehoteno uhajanje vode. Gre za motnjo pri normalnem procesu tako zadrževanja kot odvajanja vode. Urinska inkontinenca se lahko pojavi v več starostnih obdobjih, z leti pa se zgolj še stopnjuje. Eden izmed dejavnikov, ki lahko povečajo njeno incidenco, je tudi prisotnost inkontinence v družini. Najpogosteje za urinsko inkontinenco trpijo ženske, pogosto zavoljo sprememb v nosečnosti in po porodu, ko se pri nekaterih spremeni lega sečnega mehurja. Pojav oslabljenega zapornega mehanizma sečnice in prekomerna aktivnost sečnega mehurja sta daleč najpogostejša razloga za pojav inkontinence pri pregovorno nežnejšem spolu. Pestita skoraj tretjino žensk, s starostjo pa sta vse pogostejši.

Težava sicer prizadene tudi moške, a redkeje. Razlog za to tiči v telesni anatomiji, pri moških je namreč sečnica daljša, drugačen je tudi sistem mišic zapiralk, obenem pa se pod mehurjem nahaja še prostata. Posledično redkeje prihaja do sprememb v položaju vratu mehurja in začetnega dela sečnice, kar je najpogostejši razlog za nastanek stresne inkontinence, ki jo bomo spoznali v nadaljevanju. Ta se pri moških lahko pojavi ob operativnih posegih, največkrat po odstranitvi prostate. Glavni krivec za razvoj inkontinence pri moških je največkrat slaba učinkovitost zapornega mehanizma sečnice, redkeje pa prekomerna aktivnost sečnega mehurja (urgentna inkontinenca). Pojavi se lahko tudi t. i. prelivna inkontinenca, ki se razvije ob zastajanju urina v mehurju in primernem pomanjkanju prostornine.

Inkontinenca je lahko kratkotrajna ali pa traja daljše časovno obdobje. A bolj kot ta delitev jo opredeljujejo vzroki, ki jo povzročajo. Najpogosteje tako inkontinenco delimo na stresno in urgentno, manj pogosti sta prelivna in popolna.

Stresna inkontinenca

»Do stresne inkontinence pride, ko tlak v mehurju, napolnjenim z urinom, postane močnejši od napora sečnice, da ostane zaprta. Vsak nenadni dodatni pritisk na mehur, kot je smejanje ali kihanje, lahko v primeru stresne inkontinence povzroči uhajanje urina iz sečnice. Sečnica bo le s težavo ostala zaprta, če so mišice medeničnega dna šibke ali poškodovane oz. če je poškodovana mišica zapiralka sečnice – mišični obroč, ki drži sečnico zaprto,« pojasnjuje dr. Seka Mirčić iz Ginekološke ambulante Zdravstvenega doma Škofja Loka.

Do okvare omenjenih mišic lahko privedejo poškodbe med porodom (v primeru, da je otrok rojen vaginalno), poškodbe mehurja med operacijo (npr. odstranitev maternice), povečan pritisk na trebuh (v primeru nosečnosti ali prekomerne teže) ter nevrološka stanja, ki prizadenejo možgane in hrbtenjačo (parkinsonova bolezen, multipla skleroza). Prav tako lahko do okvar privedejo posamezne bolezni veznega tkiva, kakršna je ehlers-danlosov sindrom, pa tudi določena zdravila.

Urgentna inkontinenca

Pogosto potrebo po uriniranju lahko povzroči moteno delovanje mišic stene mehurja (detruzor). Le te se namreč sprostijo in s tem omogočijo, da se mehur napolni z urinom. Ob obisku stranišča pa se skrčijo in pomagajo pri praznjenju sečnega mehurja. S svojim raztezanjem mišice možganom pošiljajo signale, da je mehur poln. Ob določeni polnosti se tako sproži refleksni mehanizem, ki povzroči njihovo krčenje in posledično praznjenje mehurja.

Kadar se mišice detruzorja krčijo nehote (čeprav mehur ni povsem poln), je potreba po odvajanju urina prisotna precej pogosteje kot sicer. To imenujemo urgentna inkontinenca, ki spremlja stanje, imenovano prekomerno aktiven sečni mehur (PASM). Gre za kronično bolezen, povezano z močnim tiščanjem na stranišče, nekontroliranim uhajanjem urina (inkontinenca) in povečano pogostostjo mokrenja (več kot osemkrat dnevno). Pogosto je tudi nočno vstajanje zaradi potrebe po odvajanju vode (tudi dvakrat ali več na noč). Po ocenah nekaterih raziskav naj bi PASM pestil kar vsakega petega Slovenca, starejšega od 35 let. Vzroki za nehoteno krčenje detruzorja so različni, bodisi spremembe v živčevju in posledična občutljivost mišic ali pa spremembe, zaradi katerih si možgani napačno tolmačijo signale oz. spremembe v mišici mehurja.

Prekomerno aktiven sečni mehur je pogosto posledica nevroloških obolenj (parkinsonova bolezen, multipla skleroza, možganska kap), lahko pa tudi organskih vzrokov, kot so vnetje urinarnega trakta, rak mehurja, povečana prostata itd. Če so slednji izključeni, je diagnoza idiopatično čezmerno aktivni sečni mehur. Med mogočimi vzroki, ki botrujejo okvari, so tudi čezmerno uživanje alkohola, pomanjkljivo hidriranje (kar povzroča zbiranje močnega, koncentriranega urina, ki draži mehur in povzroči simptome PASM), tudi zaprtje in bolezni, ki prizadenejo spodnja sečila.

Prelivna inkontinenca

»Prelivna inkontinenca, imenovana tudi kronična retencija urina, je pogosto posledica blokade ali obstrukcije, ki vpliva na mehur. Delovanje mehurja je ovirano bodisi zaradi kamna v mehurju, zaprtja ali tumorja,« pojasnjuje sogovornica.

Prelivno inkontinenco lahko povzroči nepopolno krčenje mišic stene mehurja, zaradi česar se mehur med uriniranjem ne izprazni popolnoma. Posledično se mehur raztegne. Vzroki za pojav nepopolnega krčenja mišic so poškodbe živcev ali uživanje posameznih zdravil, kot so diuretiki, nekatere vrste antidepresivov, zdravila za nadomestno hormonsko zdravljenje, pomirjevala in zaviralci angiotenzinske konvertaze.

Popolna inkontinenca

V primeru popolne inkontinence pa mehur ni zmožen shranjevati urina. Kot pojasnjuje specialistka ginekologije so razlogi za njen pojav raznoliki: »Popolna inkontinenca je lahko posledica težav z mehurjem, ki nas spremljajo že od rojstva, pa tudi poškodb hrbtenjače (kar lahko živčne signale med možgani in mehurjem) ali fistule mehurja. Pri slednjem gre za majhno odprtino, ki lahko nastane med mehurjem in bližnjimi predeli, kot je nožnica).«

Kdaj poiskati zdravniško pomoč?

Prav je, da o svojih težavah spregovorimo z izbranim zdravnikom, saj gre, ne glede na pogostost inkontinence, še vedno za bolezensko stanje, ki lahko vpliva na naše dobro počutje in življenje. Prav je, da zdravniško pomoč poiščemo še pred pojavom simptomov, ki lahko poslabšajo kakovost življenja. Pri zdravniku se naročite tudi, kadar inkontinenco spremljajo bolečina, povišana telesna temperatura ali pekoč občutek pri uriniranju. »Veliko žensk meni, da je urinska inkontinenca, zlasti v starosti, normalen pojav in kljub posledičnim težavam ne želijo obiskati zdravnika. Nasprotno, urinska inkontinenca ni normalno stanje, ampak stanje, ki zahteva zdravljenje,« je jasna dr. Mirčićeva.

Kako si lahko pomagamo sami?

Uhajanje vode lahko preprečimo oz. omilimo s tem, da skrbimo za svoje zdravje. V primeru prekomerne telesne teže se svetuje izguba odvečnih kilogramov, prav tako je pomembno, da prepoznamo znake pridruženih bolezni, kot so sladkorna bolezen, depresija ali vnetje sečil, ter jih primerno zdravimo. V dobrobit splošnemu zdravju delujeta tudi zadostna hidracija in uravnotežena prehrana. Ste telesno aktivni? Če je vaš odgovor ne, je skrajni čas, da to postanete. Gibanje in vadba namreč prav tako vplivata na moč medeničnega dna.

Medenično dno lahko okrepimo z namenskimi vajami, kar je eden pomembnih dejavnikov za preprečevanje stresne inkontinence. Tako imenovane vaje za mišice medeničnega dna so namenjene krepitvi mišic, ki obdajajo mehur in sečnico. Okrepljene lahko pomagajo podpirati mehur in zmanjšajo pogostost mokrenja. Če ne veste, za katere mišice gre, poskusite med uriniranjem prekiniti tok seča. Le toliko, da občutite, o čem govorimo.

Ko boste seznanjeni s tem, ponavljajte vajo, kadar ne sedite na stranišču. Mišice medeničnega dna stisnete za 5 do 10 sekund in nato spustite, postopek pa ponovite 3 do 5-krat zapored. Ob tem sprostite trebušne mišice. Omenjene vaje so dobrodošle tudi za moške, a preventivno izvajanje zanj ni tako bistveno kot za ženske. Najbolje je, da vam izvajanje vaj pride v navado, rezultati pa bodo vidni po 6 oz. 8 tednih.

Pojav oslabljenega zapornega mehanizma sečnice in prekomerna aktivnost sečnega mehurja sta daleč najpogostejša razloga za pojav inkontinence pri pregovorno nežnejšem spolu. Pestita skoraj tretjino žensk, s starostjo pa sta vse pogostejši. Težava sicer prizadene tudi moške, a redkeje.

ABC

A Pri moških je pojavnost inkontinence redkejša, predvsem zaradi razlik v telesni anatomiji.

B Stresna in urgentna inkontinenca pestita skoraj tretjino žensk, s starostjo sta vse pogostejši.

C Obiščite izbranega zdravnika, še preden se pojavijo simptomi, ki lahko oslabijo vašo kakovost življenja.