Avtorica: Tanja Pihlar
Normalno lego medeničnih organov – maternice, nožnice, sečnega mehurja in spodnjega dela črevesa – na eni strani omogoča mišično-vezivno tkivo medeničnega dna, ki jim daje oporo s spodnje strani, na drugi strani pa so tu še vezivne strukture, ki z zgornje strani nekako »vežejo oziroma obešajo« te organe na medenico.
Tako organi ostajajo znotraj medenice tudi v primeru večjih naporov. Na vezi, ki držijo maternico »od zgoraj«, pravzaprav ne moremo bistveno vplivati, pa tudi v primeru, da so zelo ohlapne, lahko zdrs prepreči močno medenično dno. Kadar pa je medenično dno zelo ohlapno, pride do zdrsa medeničnih organov navzdol: pri zdrsu maternice se ta spusti v nožnico, pri čemer se včasih pomakne do vhoda v nožnico, lahko pa pogleda v celoti navzven.
Pri bolnicah, ki so imele odstranjeno maternico, lahko pride tudi do zdrsa (prolapsa) vaginalne kupole. Kadar se zaradi slabe oziroma ohlapne sprednje stene nožnice in posledično slabe opore mehurju ta povesi, govorimo o cistokeli (kila mehurja), podobno pa pri oslabeli in ohlapni zadnji steni nožnice pride do izbočenja črevesja v nožnico (rekto- ali enterokela).
Vzroki so različni: poškodbe medeničnega dna med porodom, zlasti kadar gre za dolgotrajen porod, večje raztrganine presredka, veliko porodno težo novorojenca … Vzroki zanjo so tudi povečana telesna teža, povečan pritisk v trebušni votlini, ki nastane zaradi dolgotrajnega dvigovanja težkih bremen, dolgotrajne stoje, kroničnih obolenj dihal s hudim dolgotrajnim kašljem.
Povešena maternica nastane tudi zaradi postmenopavzalne spremembe zaradi pomanjkanja estrogena, zelo pomembna pa sta tudi genetska predispozicija in način življenja. Včasih namreč pride do zdrsa tudi pri ženskah, ki nimajo nobenih dejavnikov tveganja, medtem ko nekatere kljub številnim porodom in drugim rizičnim dejavnikom nimajo nobenih težav.
Zdrs maternice se lahko pojavi tudi pri mlajših ženskah, običajno po porodu. Kot rečeno, pomembna je dedna predispozicija, pa tudi način življenja, ki pripomore k oslabelosti mišično-vezivnih struktur medeničnega dna že v mladih letih: nepravilna prehrana in premalo gibanja, kar nato skupaj s porodno poškodbo lahko privede do takšne oslabelosti tkiv, da medeničnim organom ne nudijo več zadostne podpore in posledično »zlezejo« navzdol že kmalu po porodu.
Ženske z manjšim zdrsom maternice, pa tudi z manjšo cisto – ali rektokelo, praviloma nimajo težav in jih na to opozori ginekolog ob pregledu. Kasneje pa se lahko pojavi občutek teže ali bule v medenici in občutek, kot da bo »nekaj padlo ven«, bolečine med spolnim odnosom, bolečine v hrbtenici, pa tudi pogostejše okužbe mehurja in uhajanje urina.
Stanje ni življenjsko ogrožajoče, zato kakšna posebna terapija ni potrebna, dokler ženska nima težav. Vsekakor pa je nujna skrb za zdravo in čvrsto medenično dno, torej zdrava prehrana, redna zmerna telesna vadba, ohranjanje ustrezne telesne teže, predvsem pa redno in pravilno izvajanje vaj za mišice medeničnega dna – Keglove vaje.
Ob začetnih težavah, ko ženske navajajo predvsem občutek nelagodja, lahko zelo dobro in učinkovito pomaga magnetoterapija, s katero lahko vsaj do neke mere vplivamo tudi na vezivne strukture nekoliko bolj v globini medenice; s tem ko tkivo postane bolj čvrsto in ne tako ohlapno, tudi občutek nelagodja izgine.
Pri manjši cistokeli je včasih učinkovita tudi laserska termoliza, ki s pomočjo fototermalnega učinka skrči kolagenska vlakna vezivnega tkiva in učvrsti tkivo nožnice, s tem pa se lahko stopnja kile precej zmanjša. Z omenjenimi ukrepi se lahko kakovost življenja močno izboljša, pa tudi operativno terapijo lahko odložimo za kar nekaj časa. Vedeti pa moramo, da so učinkoviti le, če se jih lotimo pravočasno in z njim nadaljujemo praktično do konca življenja.
Operativna terapija pride v poštev pri popolnem zdrsu maternice, ko ta delno ali pa v celoti pride preko vhoda v nožnico ali pri veliki cisto – ali rektokeli. V takšnih primerih so tudi težave velike in jih lahko rešimo le z odstranitvijo maternice, v primeru cisto – ali rektokele pa s tako imenovano plastično operacijo nožnice. Tudi v tem primeru po končani rehabilitaciji svetujemo skrb za čvrste mišice medeničnega dna, saj se težave sicer lahko kaj hitro ponovijo.