Poznamo več različnih motenj menstrualnega ciklusa. Te se kažejo v obliki nenormalnih krvavitev iz maternice. Ena izmed njih je polimenoreja. Gre za motnjo menstrualnega ciklusa, ki se kaže kot krvavitev, ki se pojavlja v intervalih, krajših od 21 dni. O polimenoreji, vzrokih zanjo, dejavnikih tveganja, potrebi po zdravljenju, pa tudi o načinih zdravljenja in o posledicah, do katerih lahko pride, če motnje ne zdravimo pravočasno in ustrezno, smo se pogovarjali s Sonjo Lepoša Korenjak, dr. med., spec. gin. in porod., iz ZD Murska Sobota ter z Andrejo Smajilo, dr. med., spec. gin. in porod., iz ZD Koper.

Avtorica: Alja Možej

Polimenoreja je torej ena od motenj menstrualnega ciklusa, in sicer se kaže kot krvavitev, ki se pojavlja v intervalih, krajših od 21 dni, če štejemo od prvega dneva zadnje menstruacije do prvega dne naslednje menstruacije, pojasni dr. Lepoša Korenjak.

Na vprašanje, kakšni so simptomi polimenoreje, dr. Smajila odgovarja:

»Ženske s prepogostimi menstruacijami navadno navajajo utrujenost, vrtoglavice, splošno slabo počutje, lahko so tudi prisotne bolečine v spodnjem delu trebuha v času krvavitve.«

Vzroki za polimenorejo so pogosto hormonske narave

»Vzroki za polimenorejo so pogosto hormonski,« pojasnjuje dr. Smajila. »Še zlasti v puberteti ter po 35. letu oz. pogosteje po 40. letu starosti so prepogoste krvavitve znak hormonskih sprememb, drugačnega delovanja jajčnikov. Gre bodisi za kratko prvo (folikularno) fazo bodisi za kratko drugo (lutealno) fazo menstrualnega ciklusa.« Seveda pa je vzrok za pogoste krvavitve lahko tudi kateri koli od vzrokov, ki sicer povzročajo nepravilno krvavitev iz maternice, opozarja dr. Lepoša Korenjak. Te ločujemo na organske in neorganske vzroke.

»Med organske vzroke sodijo endometrijski polip (tj. polip, ki nastane v sluznici maternice), adenomioza (tj. bolezen, pri kateri tkivo endometrija ali maternične sluznice vdira med mišice stene maternice ali miometrij), miomi maternice (tj. benigni tumorji maternice), karcinom endometrija (tj. rak maternične sluznice) in hiperplazija sluznice maternice (tj. pretirano razraščena maternična sluznica),« našteva dr. Lepoša Korenjak.

»Na drugi strani pa imamo ostale, neorganske vzroke za polimenorejo, med katere sodijo motnje strjevanja krvi, motnje ovulacije, primarna nepravilnost endometrija, pa tudi krvavitve, ki jih morebiti povzročimo zdravstveni delavci s posegi, lahko pa gre tudi za neko neopredeljeno motnjo, za katero moramo vzrok nastanka šele odkriti,« zaključi Lepoša Korenjak. Polimenoreja je lahko tudi posledica drugih bolezni, stresa ali prevelike telesne teže.

Kdo so ženske, ki jih polimenoreja prizadene pogosteje?

»Če govorimo o motenem delovanju hipotalamo-hipofizno-ovarijske osi oz. se omejimo na najpogostejši vzrok za polimenorejo, tj. anovulacijo oz. odsotnost ovulacije, lahko povemo, da so k tej motnji v prvi vrsti v večji meri nagnjene pubertetnice, torej dekleta, ki so šele začela z menstruacijo. Kajti na začetku, ko se menstrualni cikel šele vzpostavlja, so ciklusi pogosto anovulatorni, torej ne prihaja do ovulacije.

Druga skupina žensk, ki imajo najpogosteje težave z anovulacijo, pa so ženske v perimenopavzalnem obdobju (tj. ženske po 35., pogosteje pa po 40. letu). Ko se ženski ciklus bliža menopavzi, so mesečni ciklusi značilno krajši. In krvavitve pogostejše.

Bolj nagnjene k polimenoreji so tudi ženske, ki imajo policistične jajčnike. Tudi pri tej diagnozi pogosto ne pride do ovulacij, zato so krvavitve lahko pogostejše kot na 21 dni, ker ni delovanja progesterona, ki se sicer sprošča po ovulaciji in povzroča pravilno zorenje sluznice v maternici in s tem tudi daljše razmake med menstruacijami,« pojasnjuje dr. Lepoša Korenjak.

Menstrualni cikel

Normalni menstrualni cikel je dolg od 21 do 35 dni. Sestavljen je iz folikularne in lutealne faze, vmes se zgodi ovulacija. Lutealna faza, ki nastopi po ovulaciji, traja pri večini žensk 14 dni.

Prvi dan menstrualnega cikla je prvi dan menstruacije. Takrat začne hipofiza v možganih izločati FSH (folikel stimulirajoč hormon), ki povzroči rast foliklov v jajčniku. Ti proizvajajo hormon estrogen, ki povzroči, da se sluznica v maternici zadebeli. V jajčniku dozori po navadi le en folikel z eno jajčno celico, ki zaradi dviga hormona LH (lutenizirajoči hormon) poči. To pomeni, da pride do ovulacije.

Po ovulaciji začne preostanek folikla proizvajati hormon progesteron, ki dodatno okrepi sluznico v maternici in jo pripravi na morebitno nosečnost. Če ne pride do oploditve in s tem nosečnosti, se začne prazni folikel (ki se zdaj imenuje rumeno telesce) krčiti in proizvaja manj hormonov. Sluznica v maternici pa se začne zaradi pomanjkanja progesterona in pa tudi estrogena luščiti in tako pride do menstruacije.

Motnje v menstrualnem ciklu

Motnje v pogostosti krvavitev:

• polimenoreja (prepogosta menstrualna krvavitev, ki nastopa na 21–24 dni in je pogosto vzrok sterilnosti);

• oligomenoreja (menstruacije se pojavljajo redno, a v daljših časovnih presledkih, to je več kot 35 dni; vzrok je lahko neškodljiva podaljšana proliferacijska faza, lahko pa je vzrok odsotnost ovulacije, združena s sterilnostjo);
• vmesne krvavitve (nastopajo po končani menstruaciji, pred pričakovano menstruacijo ali na sredi med dvema menstruacijama; krvavitve po končani menstruaciji so mnogokrat posledica organskih sprememb, npr. miom, polip, endometrioza);

• amenoreja (izostanek menstruacije za več kot štiri mesece).

Motnje v jakosti krvavitev:

• hipomenoreja (prešibka menstrualna krvavitev, ki traja 1–2 dni; običajno ni odraz bolezenskih sprememb)
• hipermenoreja (premočna menstrualna krvavitev, ki sicer preneha v normalnem času; običajno je posledica organskih vzrokov, npr. miomi, endometrioza, karcinom, polip, vnetje).

Zaradi povečane izgube krvi obstaja nevarnost za slabokrvnost

Po besedah dr. Lepoše Korenjak je priporočljivo, da ženska, ko po nekaj zaporednih ciklusih ugotovi, da je nekaj narobe z regularnostjo krvavitev, obišče ginekologa.

»Še zlasti je smiselno obiskati zdravnika, če so krvavitve pogostejše in močnejše, ker tedaj zaradi povečane izgube krvi obstaja nevarnost za slabokrvnost. Seveda pa tudi ni odveč obisk ginekologa, kadar se izkaže, da motnja pomembno in negativno vpliva na socialno življenje in/ali duševno zdravje ženske.«

»Ko pride ženska k zdravniku, je najpomembnejša osnovna anamneza z natančnim opisom menstrualnega ciklusa: njegove dolžine, obstoja morebitnih bolečin, količini krvavitve,« poudari Lepoša Korenjak.

»Pomemben je tudi podatek o starosti, pa o morebitni uporabi kontracepcije (če se dekle, ki sicer jemlje kontracepcijske tablete, pritožuje čez prepogoste menstruacije, je lahko vzrok precej preprost – pozabljena tabletka), ne nazadnje tudi o zdravilih, ki jih ženska morda uživa zaradi spremljajočih bolezni. Sledita natančen ginekološki pregled in običajno vaginalna ultrazvočna preiskava.

Pri mladih dekletih, ki še niso imela spolnih odnosov, pa naredimo abdominalno ultrazvočno preiskavo, tj. ultrazvok čez trebuh, in si tako ogledamo spolne organe.« Ko je enkrat težava diagnosticirana, sledi zdravljenje.

Zdravljenje prepogostih menstruacij je predvsem hormonsko

»Zdravljenje prepogostih menstruacij je predvsem hormonsko,« razloži dr. Smajila. Lahko se predpiše hormonska kontracepcija, hormonsko nadomestno zdravljenje ali pa progesteronske tablete, odločitev je odvisna od starosti pacientke, pridruženih bolezni, želje po zanositvi.

»Cilj zdravljenja je zagotoviti redno luščenje sluznice maternice v daljših časovnih razmikih,« nadaljuje dr. Lepoša Korenjak. »S tem namenom lahko pacientkam predpišemo progestagene, ki jih te jemljejo vsaj deset dni v drugi polovici ciklusa. Tako nam uspe stabilizirati maternično sluznico. Po desetih dneh, ko pacientka preneha jemati progestagene, pride do menstruacije. Na ta način podaljšamo menstrualni ciklus. Po drugi strani lahko, še zlasti pri ženskah s policističnimi jajčniki, polimenorejo zdravimo z navadno oralno kontracepcijo. Če pa se ženska že bliža menopavzi, pa je pogosto najpomembnejši temeljit pogovor, na podlagi katerega se potem odločimo, ali bomo najprej nekaj mesecev še počakali in videli, ali se bo stanje ustalilo in bo menstruacija prenehala ali pa bo vendarle potrebno zdravljenje.«

Za konec nas je zanimalo še, do kakšnih posledic lahko pride, če polimenoreje ne zdravimo pravočasno in ustrezno. »Kot že rečeno, lahko zaradi povečane izgube krvi pride do slabokrvnosti. Pri ženskah, ki želijo zanositi, pa lahko anovulacija povzroči kar precej težav. Zato je pomembno, da ženska pravočasno pride do zdravnika, kjer jo pregledamo, postavimo diagnozo ter po potrebi začnemo zdravljenje,« zaključi dr. Lepoša Korenjak.

ABC

A Najpogostejši vzrok za polimenorejo je anovulacija oz. odsotnost ovulacije.

B Zdravljenje prepogostih menstruacij je predvsem hormonsko.

C Polimenoreja je lahko tudi posledica stresa ali prevelike telesne teže.