Zdravstvena statistika nam pove, da do 64. leta starosti inkontinenca prizadene 30 % žensk in 5 % moških, po 70. letu starosti pa je prizadetih kar 70 % žensk. Podatki Mednarodnega združenja za inkontinenco kažejo, da kar 70 odstotkov žensk nikoli ne pristopi k zdravljenju urinske inkontinence.

Ljudje, ki imajo težave z inkontinenco, potrebujejo varen in koži prijazen izdelek. Pri tem jim kot napotek služijo rezultati uradno priznanih testiranj. V preteklosti se je zanašanje le na rezultate laboratorijskih testov velikokrat končalo z razočaranjem. Izdelek, ki je bil preizkušen, se je ob uporabi pokazal kot ne tako zelo dober. Pogosto je prihajalo do velikih razlik med vrednostmi, ki so bile dosežene na testih, in izkušnjami uporabnikov.

Ali veste, kako preizkušajo učinkovitost?

Obstajata dva temeljna kriterija, ki sta za uporabnika pomembna, saj preizkušata  občutek varnosti in suhost ter skrbita za zdravje kože.

Meritev iztiska tekočine nam poda informacijo o suhosti. Tako preverijo, koliko tekočine se iz vpojnega jedra vrne na površino ter pride v stik s kožo. Manjša kot je vrednost iztiska tekočine, bolje je za zdravje kože.

Hitrost vpijanja oz. kako hitro vpojno jedro vpije tekočino in prepreči stik s kožo. Višja kot je absorpcijska hitrost, bolje je za zdravje kože.

ISO test (ROTHWELL)

Pri testu ISO izdelek za 30 minut potopijo v tekočino, nato pustijo 10 minut, da se odcedi in ga zatem stehtajo. Povečanje teže v primerjavi s suhim izdelkom nam pove, koliko vode lahko plenica vpije. Ta test ima številne pomanjkljivosti, saj je glede na rezultate testiranja izdelek zmožen absorbirati do 3.000 ml tekočine. Glede na to, da imajo uporabniki občutek mokrote že pri 400 ml, nam rezultat testa ne pove veliko o sami kakovosti izdelka. Prav tako pri testu niso upoštevani drugi dejavniki kakovosti, saj test ne meri hitrosti vpijanja ter povratnega močenja oz. iztiska tekočine nazaj, čeprav sta to pomembna dejavnika.

MDS test

Ta test meri največjo zmožnost vpijanja, največjo hitrost vpijanja ter dejavnik povratnega močenja. Za potrebe testa se od testnega izdelka odreže nekaj vzorcev, pri katerih se pod pritiskom meri absorpcijsko zmožnost. Temu sledi merjenje hitrosti vpijanja, ki poteka tako, da s posebno pipeto na vzorce nabrizgajo 5 ml tekočine. Po enakem postopku merijo dejavnik ponovnega močenja, kjer s pipeto nabrizgajo 10 ml tekočine. V tem primeru sta nabrizgani tekočini mnogo premajhni, saj curki urina lahko vsebujejo več kot 100 ml. To pomeni, da testne količine še zdaleč ne zadoščajo simulaciji resničnih pogojev.

Test aktivnega območja (Active Zone Test)

Bistvena razlika je v tem, da ta test upošteva izkušnje uporabnikov. Za merjenje resnične hitrosti vpijanja predpisuje uporabo tekočine na določenem mestu izdelka. Metoda simulira curek urina v resničnih pogojih ter tako omogoča bolj realno oceno kakovosti izdelka. Enako velja za merjenje dejavnika povratnega močenja. Ob visokih vrednostih povratnega močenja je koža mokra in dovzetna za vnetja. V ta namen se pri testu aktivnega območja uporabljajo kolagenske blazinice, ki simulirajo značilnosti kože mnogo bolje kot pa filtrirni papir, ki se uporablja pri drugih testih. Rezultati testa aktivnega območja dajejo objektivno osnovo za ocenjevanje kakovosti izdelkov za inkontinenco.

proDERM, novi test za najvišji standard kakovosti

Test je razvil prof. dr. Klaus P. Wilhelm v enem vodilnih inštitutov za dermatološke raziskave na svetu. V svoji raziskavi je prof. dr. Wilhelm proučeval vpliv na zdravje kože tako, da je izdelke za inkontinenco izpostavil vrednostim povratnega močenja. Tako je proDERM test dejansko nadgradnja testa aktivnega območja.

Testiranje z uporabo mokrega materiala je potekalo na osebah obeh spolov. Test je primerjal učinke nizkih vrednosti povratnega močenja izdelkov z učinki znatno višjih vrednosti konkurenčnih izdelkov. Želeli so ugotoviti, ali in v kakšnem obsegu je prišlo do pojava pordele kože in koliko vlage je pri tem izgubila koža. Kot dodatno so opravili laboratorijske teste, kjer so najprej ugotavljali vpliv suhega izdelka na kožo. Glavni cilj je bil ugotoviti, ali in v kakšnem obsegu že sam stik s površino izdelka povzroči razdraženje kože. Temu je sledila velika klinična raziskava, pri kateri so izdelke za inkontinenco preizkusili v pogojih praktične uporabe, pri čemer je sodelovalo 200 udeležencev, stanovalcev domov za starejše občane.

Zanimivost

V Sloveniji imamo štiri društva, ki se ukvarjajo z inkontinentnimi bolniki. V Ljubljani deluje Društvo Inko, v Mariboru Mena – humanitarna organizacija za pomoč ženskam, prizadetim z inkontinenco in menopavzo, in Društvo Inkont, v Kopru pa se lahko obrnete na Društvo inkontinentnih bolnikov Obale. V društvih izvajajo zdravniška predavanja po različnih krajih Slovenije in omogočajo brezplačne zdravniške nasvete ter individualna svetovanja bolnicam.

April, 2011