Ženski zdravstveni problemi so vezani na zunanja spolovila, nožnico in maternico. Vnetja, izcedki, motnje menstruacije in izvenciklične krvavitve so najpogostejši razlogi za obisk ginekologa. V današnjem času ginekologi vselej opravijo tudi preiskave, s katerimi ugotavljajo možnost, če gre za kakršnokoli obliko raka. Vse več je tudi žensk, ki imajo težave z zanositvijo. Pri vsakem obisku ginekologi obravnavajo vsako žensko individualno, saj ima lahko povsem specifične težave. Pri pregledu so vselej pozorni na sumljive znake, ki bi lahko kazali na raka. Z odvzemom brisa materničnega vratu iščejo predrakave spremembe, ki nezdravljene vodijo v razvoj invazivnega raka. Rak na materničnem vratu se razvija več let, zato je zelo pomembno, da ga odkrijemo v čim zgodnejši – ozdravljivi fazi. Edini način za takšno zgodnjo diagnostiko pa so redni ginekološki pregledi! O težavah, ki ženske najpogosteje privedejo h ginekologu, smo se pogovarjali z  dr. Polono Podnar, dr. med., specialistko ginekologije in porodništva iz Ginekološke klinike Porodnišnice v Ljubljani.

Avtor: Katja Mohorič

Glivična infekcija nožnice

Vulva in vagina sta pokriti z večslojnim ploščatim epitelijskim tkivom, ki je podobno kožnemu, zato sta nagnjeni k boleznim, ki so sicer značilne za kožo, na primer bradavice in glivične okužbe. Vagina in vulva se pogosto vnameta, ker nekateri mikrobi zelo dobro uspevajo v vlažnem okolju teh tkiv.

Glivična infekcija nožnice ali vaginalna kandidiaza nastane kot posledica prekomerne  rasti glivice Candide albicans v nožnici. Večina žensk ima glivice, vendar je v normalnem nožničnem okolju njihova rast močno omejena. V nožnici so namreč številni mikroorganizmi, ki so del normalne vaginalne flore in ne povzročajo težav. Med njimi je zelo pomemben Lactobacillus acidofilus, ki fermentira nastajanje mlečne kisline iz glikogena in s tem zagotavlja naravno kislost nožnice. Glivice se lahko razvijejo le, če so te bakterije uničene oziroma če je naravno ravnovesje med laktobacili in kandido porušeno. To se ponavadi zgodi zaradi uporabe nožničnih deodorantov, spiranja nožnice, jemanja antibiotikov ali ob padcu odpornosti organizma. Rast glivic pospešujejo tudi hormonske spremembe, ki nastanejo zaradi nosečnosti ali jemanja kontracepcijskih tablet. Glivična okužba nožnice je zelo pogosta, vendar ne ogroža zdravja. Da se prepreči njen nastanek, je dobro, da ne nosimo najlonskega spodnjega perila, ki v nasprotju z bombažem ne more dihati, ampak ustvarja toplo ter vlažno okolje, ki pospešuje nastanek okužbe.

Kako se kaže okužba?

Okužba se najpogosteje kaže z znaki vnetja zunanjega spolovila in nožnice, z rdečino in s srbečico, pojavi se gost, nesmrdeč, belkast, »sirast« izcedek iz nožnice, včasih celo malce krvav. Žensko med spolnim občevanjem boli in peče, večkrat mora iti na vodo, seč peče ali žge. »Pacientko vedno ginekološko pregledamo in večinoma že klinično ugotovimo, ali gre za glivično okužbo. Ob terapiji simptomi v nekaj dneh minejo. Če se težave ponavljajo, je potrebno s pomočjo brisa določiti povzročitelja in zdraviti specifično,« pravi dr. Polona Podnar.

Kako se okužba zdravi?

Pri zdravljenju najpogosteje uporabljajo protiglivična zdravila v obliki vaginalnih svečk ali kreme. Vnetje takšno zdravljenje običajno pozdravi, dr. Podnarjeva pa dodaja: »Včasih uporabimo antimikotik, če pa ne želimo takoj k zdravniku, pomaga včasih tudi preprosto domače zdravilo. V jogurt, ki vsebuje laktobacile, namočimo tampon in ga vstavimo v nožnico. To naj bi pomagalo pri ponovnem vzpostavljanju kislega okolja nožnice. Priporočamo uporabo bombažnega perila, odsvetujemo pa nošenje pretesnih hlač ali tangic, savnanje, uporabo tamponov ter spolne odnose v času zdravljenja.« Če se okužbe pojavljajo pogosto, je potrebno uvesti sistemsko terapijo z antimikotiki, ki traja nekaj mesecev. Včasih ginekolog predpiše kremo tudi za partneja, saj obstaja možnost, da je on prenašalec glivic, ne da bi sam imel znake okužbe. Če se infekcija ponavlja in če ženska jemlje kontracepcijske tablete, ji bo ginekolog predpisal kak drug kontracepcijski pripomoček.

Vnetje nožnice

Okužbo lahko povzročijo številni nespecifični mikroorganizmi, ki povzročajo t.i. bakterijsko vaginozo – znaki vnetja so podobni kot pri glivični infekciji, vendar so razliko, da je nožnični izcedek gost, zelenkastorumene barve in neprijetno zaudarja. Vnetje je pogosto, ni nevarno, draži in boli, je nalezljivo in ga lahko dobi ali ima tudi partner. Pri moškem okužba ne povzroča težav. To težavo ponavadi zdravijo s kratko kuro antibiotika v obliki tablet, ki jih jemljeta oba partnerja. Vedno pa je treba pomisliti tudi na spolno prenosljive bolezni (klamidijo, gonorejo, sifilis, viruse – HPV, herpes, …) in ob sumu odvzeti brise oziroma kužnine in jih po potrjeni diagnozi ustrezno zdraviti.

Izostajanje ciklusa ali amenoreja

Pri tem govorimo o začasnem ali trajnem izostanku mesečnega perila. Pri nekaterih dekletih se perilo ne začne pri običajni starosti med 11. in 14. letom. Pojavi se t.i. primarna amenoreja kot posledica poznega naravnega začetka pubertete. Le redko gre za nepravilnosti v spolovilih ali hormonskem sistemu. Zakasnitev ali izostanek perila pri ženski, ki je poprej imela redno perilo, se imenuje sekundarna amenoreja.

Zakaj se amenoreja pojavi?

Pojavi se predvsem zaradi spremembe v ravnovesju hormonov, ki nadzirajo spostitev jajčeca iz jajčnika. Fiziološka amenoreja nastane običajno z začetkom nosečnosti in traja še v času dojenja, pojasnjuje dr. Podnarjeva in dodaja: »Hormonsko stanje se lahko podre tudi zaradi čustvenih dejanikov, stresa, nove službe, nagle spremembe telesne teže, bolezni ali jemanja nekaterih zdravil. Ženskam, ki nehajo jemati kontracepijske tablete, lahko izostane menstruacija tudi za nekaj mesecev. Amenoreja je lahko tudi posledica različnih organskih sprememb na nivoju hipotalamusa in hipofize, ki sta vključena v regulacijo ciklusa.« Perilo trajno preneha v menopavzi ali če sta bila pri zdravljenju kake druge bolezni izrezana ali uničena oba jajčnika. Amenoreja sama po sebi za zdravje ni nevarna. Je le simptom in ne bolezen, vendar pa je v plodnem obdobju ženske vedno združena z neplodnostjo.

Kako ukrepati?

Če šestnajstletno dekle še ni dobilo menstruacije, se mora posvetovati z ginekologom. Preiskal jo bo in se prepričal, da nima kakšne druge bolezni, ki povzroča amenorejo. S kliničnim pregledom in z laboratorijskimi preiskavami bo preveril hormonsko stanje organizma.V večini primerov preiskava pokaže, da ni nič narobe, da zdravljenje ni potrebno in da je treba le počakati, dokler se ciklusi ne začno naravno, sicer pa največkrat zadostuje le hormonsko zdravljenje.

V primeru, da je ženska že imela redno perilo in da je izostalo za dva tedna ali več, je potrebno iti na pregled. Če je možna nosečnost, se opravijo nosečniški testi, če ne, in če se ženska počuti dobro ali nima drugih težav, bo ginekolog po ultrazvočnem pregledu (če je ta v mejah normale) svetoval, naj počaka še nekaj mesecev. Pri tem je potrebno vedeti, da amenoreja ženske ne varuje pred nosečnostjo, saj lahko jajčece dozori vsak čas, kar še posebej velja za laktacijsko amenorejo (med dojenjem). Če se perilo po devetih mesecih še vedno ne uredi, ginekolog opravi vse potrebne preiskave, da ugotovi njen vzrok. Če ga ne najde, zdravil ne predpiše, razen če želi ženska zanositi. V tem primeru predpiše zdravilo, ki sproži ovulacijo.

Nenormalne krvavitve

Izvenciklične krvavitve so pogost stranski učinek kontracepcijskih tabletk, zlasti mini tabletk. Ponavadi se pojavljajo v prvih mesecih jemanja ali kadar ženska pozabi vzeti tableto. Krvavitev se pojavi zaradi tega, ker je potrebnega kar nekaj časa, preden lahko hormoni, ki jih tableta vsebuje, popolnoma nadzorujejo ovulacijo. Vzrok za občasne krvavitve je lahko tudi nedavno vstavljen maternični vložek. »Če težave ne minejo same od sebe, najpogosteje zamenjamo kontracepcijske tabletke,« pojasnjuje dr. Podnarjeva. Vzroki za nenormalne krvavitve so sicer zelo različni – npr. miomi so običajno povezani z močnimi, bolečimi menstruacijami, ženske, ki se bližajo menopavzi, imajo redkejše, a močne krvavitve, kar je posledica slabšanja funkcije jajčnika, polipi maternične sluznice, zadebeljena sluznica, …, seveda pa tudi rakaste spremembe. »Pri pregledu najprej ugotovimo, od kod krvavitev izvira. Naredimo še ultrazvočno preiskavo, ki je pogosto že kar diagnostična metoda, nato pa se glede na to odločimo za ukrepanje (hormonsko zdravljenje, čiščenje maternične votline, operacija, …). Z ultrazvokom tudi ugotavljamo oziroma izključujemo nosečnost.« Krvavitve pri starejših ženskah, ki že več let nimajo menstruacije, so vedno patološke, pogosto tudi posledica raka maternične sluznice. Vendar pa je pri tej vrsti raka krvavitev zgodnji znak bolezni, tako da za ozdravitev ponavadi zadostuje odstranitev maternice.