Avtorica: Anja Kuhar Glišić
Vaginalne okužbe v grobem delimo na glivične in bakterijske okužbe, nam je povedala ginekologinja Andreja Štolfa Gruntar, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva, pri čemer dodatno kategorijo vzrokov predstavljajo spolno prenosljive bolezni, ki pa so poglavje zase, so precej manj pogoste in danes ne bodo predmet pogovora.
Vaginalne okužbe se lahko pojavijo v katerem koli obdobju življenja ženske, vendar pa so po besedah sogovornice za obdobje pred puberteto daleč najznačilnejše bakterijske okužbe; s pojavom pubertete, v obdobju odraslosti in sploh v postmenopavzalnem obdobju pa prednjačijo glivične okužbe nožnice.
Kot nam je povedala Štolfa Gruntarjeva, so glivične okužbe pri deklicah pred puberteto izjemno redke. Ena redkih izjem pri tem je ‘plenični izpuščaj’, do katerega pride na predelu zadnjice zaradi nošenja pleničk, ki pa je lahko glivičnega izbora.
Na vprašanje, kako lahko starši opazijo vnetje pri deklici, sogovornica odgovarja, da lahko hitro opazijo nenadzorovano praskanje, poleg tega pa imajo do vstopa otrok v šolo starši precej vpogleda v njihovo zdravstveno stanje, denimo ob kopanju, preoblačenju itd.
Med simptomi bakterijskih okužb sogovornica omeni srbečico in pekoč občutek na spolovilu, pordelo kožo ali sluznico na spolovilu in tudi morebiten izcedek iz spolovila. Najpogosteje so za pojav težav krive bakterije, ki jih sicer najdemo v črevesu ali drugje na koži in ki si jih deklica lahko pri malenkost slabši higieni zanese tudi na spolovilo, do težav pa lahko pride tudi v primeru padca odpornosti. Do vnetja lahko pride tudi ob prehladu, razloži Štolfa Gruntarjeva, saj si lahko deklica ob respiratorni okužbi nevede zanese bakterije iz nosu ali ust na spolovilo, kjer se posledično pojavi vnetje ali izcedek, ki običajno mine sam od sebe, pa čeprav traja nekoliko dlje kot prehlad sam.
Do pubertete je zdravljenje ginekoloških oz. vaginalnih vnetij na koži spolovila po besedah Štolfa Gruntarjeve praviloma enako. Kadar vnetje ni zelo hudo, prizadete predele mažemo s hladilnim ali drugim negovalnim mazilom, pri čemer velja opozoriti, da mazilo in krema nista eno in isto – mazilo je bolj mastno in v tem primeru tudi ustreznejše. Če pride do hujšega vnetja, bo v veliko pomoč praška pasta ali drug preparat, ki vsebuje cinkov oksid. Če je vnetje zelo hudo, ginekolog z odvzemom brisa izcedka določi, katera bakterija ga je povzročila, in lahko predpiše tudi ustrezen antibiotik v obliki sirupa ali tablet. Kot dodatek se svetujejo tudi kopeli v zelo blagi raztopini hipermangana, lahko tudi v zelo blagi raztopini poparka hrastovega lubja, v kateri naj deklica sedi približno 10 minut, spolovilo pa se po tem z brisačo samo narahlo popivna do suhega ter namaže z negovalnim mazilom.
Morda bo starše pomirilo dejstvo, da se večina okužb spolovila pozdravi sama od sebe, s pomočjo ustrezne nege in higiene seveda, saj je temelj zdravljenja bakterijskih vaginalnih okužb dobra higiena spolovila, dodaja sogovornica.
Enako kot bakterijske okužbe se zdravi tudi vaginalno vnetje, ki je posledica morebitnega tujka v nožnici, kot je denimo košček toaletnega papirja, ki nehote zaide v nožnico in tam povzroči vnetje ali izcedek. V večini primerov se takšen tujek izloči sam od sebe. Včasih pa do težav z vnetjem spolovila lahko pride tudi zaradi podančic.
Ustrezna higiena spolovila
Ker žleze dišavnice pri otrocih še niso aktivne in je izločkov spolovila malo, bo za vzdrževanje higiene zadoščalo že prhanje s toplo vodo in blagim milom enkrat dnevno. Prekomerno umivanje, denimo večkrat dnevno ali po vsakem uriniranju, ni potrebno in lahko po besedah sogovornice celo poškoduje kožo spolovila.
Pomembna je tudi higiena po odvajanju urina ali blata, polaga na srce Štolfa Gruntarjeva. Starši lahko otroke podučijo, naj si spolovila ne brišejo grobo, pač pa bolj popivnajo s toaletnim papirjem. Pomembna je tudi smer brisanja, dodaja, ki naj bo po uriniranju v smeri od spredaj nazaj (da si slučajno ne bi zanesli v spolovilo bakterij iz zadnjika); po izločanju blata pa naj se obrišejo tako, da sežejo z roko za hrbet, poduči ginekologinja.
Do nastopa pubertete pri deklicah običajno ne prihaja do izcedka iz nožnice, kar pa se s puberteto spremeni in takrat lahko pride celo do več izcedka kot pri odraslih ženskah, kar mnoge zaskrbljene mamice zamenjajo za bolezenski znak. Štolfa Gruntarjeva pomiri, da gre za popolnoma naraven pojav, ki je posledica sprememb telesa v tem obdobju. Če pa bi bil izcedek zelenkaste ali rjavkaste barve, je to že alarm, ki naznanja potrebo po obisku ginekologa.
Z nastopom pubertete postajajo vedno pogostejše glivične okužbe. Kot že beseda sama pove, jih povzročajo glivice, ki sicer ves čas živijo na sluznicah nožnice in se zaradi različnih dejavnikov lahko razrastejo ter začnejo povzročati težave. Za te okužbe je značilna močna srbečica, lahko tudi boleče uriniranje, boleči spolni odnosi, otekle sramne ustnice, lahko pa so bolečine ali srbečica povsem odsotne in je opaziti samo značilen gost, kašast izcedek bele barve, razlaga sogovornica.
Krivec za pojav glivičnih vaginalnih okužb je po besedah Štolfa Gruntarjeve običajno padec odpornosti, porušeno hormonsko ravnovesje, ki je pogostejše v nosečnosti, občutljivejše so tudi ženske s sladkorno boleznijo ter ženske, pri katerih prihaja do čezmernega potenja, saj je koža slabše predihana. Sploh so na udaru starejše ženske, saj s starostjo postaja nožnica vse bolj suha, občutljivejša in bolj ranljiva, hitreje pride tudi do padca odpornosti, in tako so glivične okužbe tudi v postmenopavzalnem času lahko običajne.
Mokre kopalke so bližnjica do glivičnih vnetij
Poleti, ko čas preživljamo v morju ali na bazenih, glivice niso na dopustu, temveč so še kako dejavne. Mokre kopalke iz umetnih materialov koži namreč ne dajo dihati, zato ta ostaja vlažna, s tem pa se ustvari tudi idealno okolje za razrast glivic in porušenje normalne vaginalne flore. Zato ginekologinja Štolfa Gruntar svetuje, naj se ženske, ki imajo z glivičnimi okužbami več težav, po kopanju iz mokrih kopalk preoblečejo v suhe (vsaj spodnji del kopalk), ali še bolje, v bombažna oblačila, ki dihajo.
Po besedah sogovornice so pri zdravljenju glivičnih okužb v pomoč lokalne protiglivične kreme, vaginalete, ki se jih vstavi lokalno v nožnico, in celo antimikotiki v obliki tablet, vendar slednje za nosečnice ne pridejo v poštev.
Intimni predeli se ne imenujejo zaman ‘sramni’ in ravno zato so občutki žensk, ki se srečujejo z vaginalnimi težavami, pogosto povezani z občutkom sramu. Vendar so vsakršni predsodki odveč, zagotavlja Štolfa Gruntarjeva. Umazanija običajno ne igra nobene vloge, sploh pri pojavu glivičnih vnetjih pogosto ravno pretirana higiena in pretirano umivanje poškodujeta normalen kislinski plašč kože in omogočita glivično okužbo. Zato priporoča običajno umivanje enkrat dnevno, v primeru pojava težav pa svetuje, da le pogumno stopite do lekarne po ustrezno zdravilo. Šele če zdravljenje po nasvetu farmacevta iz lekarne ni učinkovito, bo morda potreben tudi obisk ginekologa, kajti lahko je vzrok za simptome tudi resno bolezensko dogajanje na rodilih.
A Vaginalne okužbe v grobem delimo na bakterijske in glivične.
B Pri deklicah pred puberteto gre praviloma za bakterijske vaginalne okužbe.
C Glivične okužbe po puberteti so nekaj običajnega, še posebej pogoste pa so v kasnejši starosti.