Avtor: Andreja Hergula
Marsikatera ženska se sooča z neprijetnim občutkom uhajanja urina. Temu strokovno rečemo urinska inkontinenca. Ste vedeli, da se ta ne pojavlja samo pri pripadnicah nežnejšega spola, temveč pesti tudi moške? Težava prizadene tudi njih, vendar redkeje. Razlog tiči v anatomiji teles obeh spolov. Pri moških je sečnica veliko daljša, drugačen je sistem mišic zapiralk, pod sečnim mehurjem pa je pri moških še prostata (moška spolna žleza velikosti in oblike kostanja). Tu tiči razlog, da pri moških redko pride do spremembe položaja vratu mehurja in začetnega dela sečnice. To pa je glavni vzrok za nastanek stresne inkontinence, ene izmed več vrst okvare. Tako stvar razloži urolog dr. Dejan Bratuš.
Že omenjena stresna inkontinenca se lahko pri moških pojavi večinoma po operativnih posegih na prostati, največkrat po radikalni prostatektomiji (tako s tujko pravimo odstranitvi prostate). Pri ženskah in moških lahko pride do druge vrste inkontinence, nujne oziroma urgentne, kjer je sečni mehur prekomerno aktiven. Ta vrsta pa je pri moških zaradi drugačne anatomije redkejša. Urin pa lahko v sečnem mehurju kronično zastaja in uhaja zaradi tega, ker je urina več, kot je prostornina sečnega mehurja. Temu pravimo pretočna (prelivna) inkontinenca. Vse tri oblike pa se pogosteje pojavljajo v starejši dobi.
Inkontinenco lahko spodbudijo tudi druge bolezni, npr. dolgoletna sladkorna bolezen, možganska kap, Parkinsonova bolezen, multipla skleroza, poškodba hrbtenjače, prirojene okvare (npr. spina bifida, kjer se vretenca ne izoblikujejo popolno). Kot lahko opazimo, gre pri vseh za okvare živčevja. Poleg omenjenega pa se inkontinenca lahko pojavi zaradi prevelike telesne teže, razdraženega črevesja, opravljanja napornih del (dviganje bremen) in kroničnega kašlja.
Tudi močenje postelje pri otrocih (strokovno mu rečemo nočna enureza) je vrsta inkontinence, vzroki zanjo pa so drugačni. Po besedah dr. Bratuša je splošno prepričanje, da gre za psihogene vzroke, napačno. »Psihogeni vzroki so za nočno enurezo izjemno redki, v večini primerov gre za organske motnje, najpogosteje za nepravilno izločanje antidiuretičnega hormona (hormon, ki ga izloča hipofiza, žleza na spodnji strani možganov, ob njegovem pomanjkanju pa nastopita huda žeja in obilno uriniranje), ki uravnava izločanje urina iz ledvic. Če se takšna inkontinenca pojavi pri odraslih, so razlogi ponavadi drugačni, nevrogeni.«
Zanimivo je, da moški uhajanje urina opazijo prej in po izkušnjah dr. Bratuša hitreje obiščejo zdravnika kot ženske. Na prvem pregledu se zgodi naslednje: »Moške povprašamo po načinu uhajanja urina in spremljajočih znakih, o morebitnih operativnih posegih in zdravilih, ki jih jemlje. Sledi urološki pregled, ki vključuje pregled prostate in ocenitev zastajanja urina (ultrazvočni pregled), nato se na podlagi rezultatov odločimo za zdravljenje.«
Če moški trpi za stresno inkontinenco, si lahko pomaga tako, da izvaja Keglove vaje. Te so prava telovadba za mišice medeničnega dna. Kako jih začutimo? Tako, da pri uriniranju zadržimo curek, nato pa ga spustimo. Pri tem pazimo na to, da ne zategujemo stegen, ritnic in trebuha. Tovrstna telovadba naj bi bila ob pojavu težav prisotna nekajkrat dnevno, preventivno izvajanje teh vaj pri moškem spolu pa ni potrebno. Nasvet: moški ne izvajajo Keglovih vaj prav nič težje kot ženske bolnice, zatorej le brž v prakso.
Pri prekomerni aktivnosti sečnega mehurja (gre za urgentno inkontinenco) Keglove vaje ne pomagajo, zdravnik pa nam lahko predpiše zdravila, antiholinergike. Ti zmanjšujejo krčenje mišice sečnega mehurja. Pri pretočni inkontinenci (možnost obstaja tudi pri stresni) pa je potrebna operacija. Zdraviti je treba zaporo urina. Kadar drugo zdravljenje ni uspešno, morajo moški poseči po hlačnih predlogah (vložkih), plenicah, katetrih, silikonskem kondomu urinalu in podobnem.
Če inkontinence pri moškem ne zdravimo, pride do enakih neljubih posledic kot pri nežnejšem spolu. Dr. Bratuš trdi, da lahko pride do vnetja kože, pogostejših okužb, poleg tega pa pride še do socialnih posledic (sram, osamitev, umik vase) in ovir pri običajnih dnevnih dejavnostih.
Bolniki se ob diagnozi morda prestrašijo, da bodo od sedaj naprej znatno omejeni pri pitju tekočine. A vznemirjenje ni potrebno. Dr. Bratuš pove iz izkušenj: »Omejen vnos tekočine pozno podnevi svetujemo le redkim, večinoma za zmanjšanje nočnih uriniranj, ne pa zaradi preprečevanja urinske inkontinence.« Hrani pa je treba nameniti več pozornosti. Hrana lahko draži sečni mehur, zato zdravniki odsvetujejo močno začinjeno hrano, žgano, gazirano pijačo in kavo. (Če ste kavoljubec, priporočamo drugo obliko obreda.) Bolniki so lahko še zmeraj telesno aktivni, še več, celo zelo zaželeno je. Prav tako pa tudi pri spolnosti ni omejitev za inkontinenčne osebe.
… odrasle ženske pogosteje trpijo za urinsko inkontinenco tudi zaradi sprememb v nosečnosti in po porodu? Lega sečnega mehurja se pri nekaterih ženskah po porodu spremeni, to pa je možno urediti operativno.
… je močenje postelje pogostejše pri dečkih? V otroštvu se namreč deklice prej naučijo nadzorovati mehur kot dečki.
… se je pravilnega izvajanja Keglovih vaj mogoče naučiti tudi s pomočjo električne stimulacije? Naprava pošilja na medenične mišice električne tokove. Le-te se skrčijo in posledično okrepijo.
Januar, 2011