Uhajanje vode je neprijetna nadloga, ki pesti predvsem ženske, čeprav tudi moški niso »imuni« pred to težavo. Pojavi se v različnih obdobjih in se s starostjo povečuje. Med ljudmi je to še vedno nezaželena tema, saj o njej zaradi sramu težko spregovorijo in jo prikrivajo. Nekateri se zaradi neprijetnosti, ki jih prinaša bolezen, umaknejo iz družabnega življenja.

Tabuje in strahove pred boleznijo nam je pomagala odkrivati dr. Maja Pakiž, dr. med., spec. ginekologije iz UKC Maribor, ki uvodoma pojasnjuje, da je inkontinenca urina vsako nehoteno uhajanje vode. Normalno zadrževanje in odvajanje vode je posledica pravilne zgradbe in položaja sečnega mehurja, sečnice ter ostalih struktur medeničnega dna (mišice, vezi). Seveda pa morajo ti organi tudi pravilno delovati, za to pa so potrebni še živci, ki te strukture oživčujejo, ter živčni centri v hrbtenjači in možganih. Vsaka anatomska nepravilnost organov medeničnega dna ter nepravilnosti v delovanju teh organov lahko pripeljejo do uhajanja vode.

Različni vzroki

Dr. Pakiž o vzrokih inkontinecne pravi, da voda lahko uhaja zaradi nepravilnih povezav med sečnim mehurjem in drugimi odprtinami, na primer med sečnim mehurjem in nožnico, ki so lahko posledica večje operacije ali obsevanja v tem področju zaradi rakave bolezni. Prav tako lahko voda uhaja zaradi nepravilnega delovanja mehurja ob boleznih in poškodbah živčevja (multipla skleroza, poškodbe hrbtenjače in drugo). Te vrste uhajanja vode so relativno redke. Daleč najpogosteje uhaja voda pri ženskah zaradi slabega zapornega mehanizma sečnice ali zaradi prekomerne aktivnosti sečnega mehurja. Govorimo o stresni in urgentni urinski inkontinenci. Ti dve vrsti se pojavljata pri približno 30 % žensk in sta s starostjo pogostejši.

Stresna in urgentna urinska inkontinenca

Stresna urinska inkontinenca je posledica slabega zapornega mehanizma sečnice. Zaporni mehanizem sečnice, katerega del so mišice medničnega dna, postane slab s starostjo, lahko zaradi genetsko slabega tkiva, zaradi operacij v tem področju ali sprememb v tkivih, ki jih povzročata nosečnost in porod, pogostejša je pri debelosti. Ta vrsta inkontinence se pogosteje pojavlja pri mlajših ženskah in relativno pogosto v nosečnosti ter po porodu. Za njo je značilno, da ženski voda uhaja, ko se napenja, na primer pri smejanju, kihanju, kašljanju, dvigovanju težjih bremen, plesu, lahko med spolnim odnosom.

Urgentna urinska inkontinenca pa je posledica nepravilnega delovanja sečnega mehurja. Normalno se mora sečni mehur napolniti z vodo brez bolečin in brez napora, zadržati mora vsaj 2–3 decilitre vode, brez uhajanja. Kadar pa se sečni mehur nepravilno in prepogosto krči, torej tudi takrat, ko ni zadosti poln, lahko pride do uhajanja vode v urgentnih situacijah. To se kaže tako, da žensko močno pritisne na vodo, nenadoma, tako močno, da mora takoj opustiti vse aktivnosti in oditi čim prej na stranišče. Pogosto ji ne uspe pravi čas priti do stranišča in ji voda uide. Za te težave je tudi značilno, da morajo ženske kar naprej hoditi na stranišče in ko gredo, odvajajo majhne količine vode. Pogosto se zbujajo ponoči, lahko večkrat na noč, in morajo na stranišče. Včasih imajo prisotne bolečine v spodnjem delu trebuha.

Te težave so v vsakdanjem življenju izjemno moteče, ženske ne upajo v trgovino, gledališče, na izlet, ker jih je ves čas strah, da ne bodo mogle pravi čas na stranišče. Pogosto so tudi neprespane in kronično utrujene. Urgentna urinska inkontinenca je pogostejša pri starejših ženskah. Najpogosteje je posledica nepravilnega delovanja samega sečnega mehurja, je pa lahko pridružena drugim boleznim, ki vplivajo na sečni mehur, na primer sladkorni bolezni, vnetju sečil, depresiji.

Tudi pri moških

Z urinsko inkontinenco se srečujejo tudi moški. Vzroki so podobni kot pri ženskah. Ali zaporni mehanizem sečnice ni dovolj učinkovit ali pa imajo prekomerno aktivnost sečnega mehurja. Specialistično se s tem področjem ukvarjajo zdravniki urologi.

Okrepimo mišice medenice

Kakšna je preventiva pred inkontinenco?

Uhajanje vode lahko preprečujemo najprej s skrbjo za splošno zdravje. Predebelim ženskam svetujemo hujšanje, zdraviti moramo pridružene bolezni (vnetja sečil, depresijo, živčne bolezni, sladkorno bolezen). Pomembna je redna telesna aktivnost, ki vpliva tudi na moč mišic medeničnega dna. Svetujemo zdravo prehrano in pitje zadostne količine tekočin. Preprečevanje stresne urinske inkontinence je učinkovito s treningom mišic medeničnega dna. Vaje za moč mišic medeničnega dna so učinkovite, vendar jih je treba pravilno in redno izvajati ves čas. Učinek je navadno viden po 6–8 tednih ali kasneje.

Zdravljenje tudi s fizioterapevtom

Dr. Pakiževa razloži, kako poteka zdravljenje bolezni. Zdravljenje stresne urinske inkontinence se začne z vajami za moč mišic medeničnega dna. Kot sem že omenila, so vaje učinkovite, če se pravilno in redno izvajajo. Veliko žensk obupa, ker učinek ni takojšen. Navadno rečem bolnicam, da je to tako, kot če hodijo v fitnes trenirati mišice na rokah. Dokler bodo dvigovale uteži, bo učinek viden, ko bodo nehale, bodo tudi mišice oslabele. Vaje so enostavne in brez možnih zapletov ali stranskih učinkov. Navadno je v centrih, kjer se ukvarjajo z zdravljenjem urinske inkontinence, možno vaje izvajati tudi pod nadzorom fizioterapevta, vsaj na začetku, da pacient osvoji pravilno tehniko. Doma lahko ženska poskusi stisniti mišice medeničnega dna na primer med odvajanjem vode. Če stisne prave mišice, bo prekinila curek vode.

Fizioterapevti lahko izvajajo tudi električne stimulacije v sklopu zdravljenja urinske inkontinence. Če tudi ta metoda ne uspe, lahko stresno urinsko inkontinenco zdravimo z operacijo. Zadnje čase se najpogosteje uporabljajo posebni trakci, ki se napeljejo skozi nožnico pod sečnico in jo podprejo. Operacije so v večini primerov učinkovite, kratke, izvajajo se brez splošne anestezije, trajajo približno 10 minut in so varne z redkimi resnimi zapleti.

Za razliko od stresne urinske inkontinence pa urgentne inkontinence ne moremo zdraviti z operacijo, saj gre za nepravilno delovanje mehurja.

Tem bolnicam svetujemo, da se izogibajo jedem in pijačam, ki vsebujejo snovi, ki dodatno dražijo mehur (na primer kavi, pravemu čaju, gaziranim pijačam, čokoladi). Zdravljenje najprej začnemo s tako imenovanim treningom sečnega mehurja. To pomeni, da ženski svetujemo, da se ob močnem pritisku na vodo ustavi, poskusi razmišljati o drugih stvareh in počaka, da močan pritisk na vodo mine. Ženska mora torej poskušati zadrževati vodo čim dlje časa in ne odditi na stranišče ob vsakem pritisku na vodo. Na začetku bo mogoče zdržala nekaj minut, kasneje pa vedno več. Cilj je, da vodo odvaja na 2–3 ure in ne pogosteje. Ko gre na vodo, naj bo v mehurju vsaj za en jogurtov lonček vode. Ni pametno, da hodi ženska na stranišče kar tako, za vsak slučaj, preden kam gre. Če sam trening sečnega mehurja ni učinkovit, lahko pri urgentni urinski inkontinenci pomagamo še z zdravili, ki umirjajo sečni mehur, redkeje se uporabljajo še druge metode, na primer vbrizgavanje botulina v mehur (podobno kot v obrazne mišice pri odpravljanju gubic, da spusti krč mišic).