Inkontinenca je nezmožnost zadrževanja urina ali blata. Pogosteje se omenja urinsko inkontinenco, ki pomeni nezmožnost zadrževanja urina. Lahko gre za občasno uhajanje ali pa za popolno nezmožnost zadrževanja. Inkontinenca je najpogostejša pri starejših osebah, predvsem pri ženskah. Celo do 20 % žensk naj bi imelo težave različnih stopenj. Motnjo obravnava zdravnik specialist ginekolog ali urolog, ki tudi priporoči ustrezno zdravljenje.
Urinska inkontinenca
Najpogostejši vzroki za akutno urinsko inkontinenco so okužbe sečil, omejena gibljivost, neželeni učinki nekaterih zdravil, povečan vnos tekočine ter psihični vzroki.
Za trajno inkontinenco pa najdemo vzrok v ohlapnosti mišic, ki tvorijo urogenitalno prepono v dnu medenice, nezadostni moči sfinktra (mišic) po vaginalnih kirurških posegih ali posegih na prostati, prolapsu medenice pri ženskah, okvarah živčnega sistema (kot so multipla skleroza, Parkinsonova bolezen, možganska kap, poškodbe hrbtenjače), degenerativnih boleznih ter poškodbah živcev ali mišic po kirurških posegih ali po obsevanju medeničnih organov.
Analna inkontinenca
Analna inkontinenca pa je stanje, ko ne moremo zadržati vetrov ali blata. Da lahko zadržimo blato, morata biti izpolnjena dva pogoja: dobro delovanje analnih mišic oz. sfinktrov ter oblikovano blato, saj tudi zdrave mišice ne morejo zadržati tekočega blata, kadar nas prehitro požene. Teža motenj je različna – od občasnega nekontroliranega uhajanja vetrov in blata, pa vse do najtežje stopnje, ko blata sploh ni več mogoče zadrževati.
Najpogostejša oblika analne inkontinence je t.i. idiopatska, katere vzrok je običajno porod in kronično zaprtje. Periferni živci so se ob porodu poškodovali zaradi raztegovanja. Kadar pa bolnika pesti kronično zaprtje, se poškodujejo zaradi praznenja na silo. Včasih je bil pogost vzrok težav raztrganje presredka pri porodu, danes pa običajno rano ob pretrganju zašijejo in ženske nimajo težav. Nevarnost predstavljajo le težje infekcije, ki ovirajo pravilno celjenje rane. Takrat se lahko pojavi težava z zadrževanjem blata oziroma analna inkontinenca. Ta poškodba pa že spada k t.i. anatomskim poškodbam predela zadnjika. Te se lahko pokažejo ob operacijah hemoroidov ali fistul. Težave z zadrževanjem blata in plinov so lahko začasne, predvsem pri starejših. Kasneje se bolnik prilagodi.
Paradoksna enkopreza
Tretja oblika inkontinence je paradoksna analna inkontinenca oz. paradoksna enkopreza. Običajno se pojavi pri otrocih okrog četrtega leta starosti. Uhaja jim redko tekoče blato, vzrok zanj pa je zaprtje. Ob pregledu zdravnik zatipa v danki veliko kepo blata, ki sproži refleks. Mišičje postane ohlapno, mimo trdega formiranega blata pa skozi zadnjik odteka tekoče blato.
